Razogljičenje Slovenije
| Avtorica: Jasmina Karba |
Sodobni teoretiki pravijo, da je za reševanje kompleksnih izzivov ključna močna, dinamična in inovativna država, ki zna razmišljati in delovati sistemsko. A tak pristop, tudi z učinkovitim delom, ne zagotavlja doseganja ciljev v kompleksnem svetu, za katerega so značilni nepredvidljivost, nestanovitnost, negotovost in nejasnost. Soočamo se z zapletenimi problemi, kot so na primer okoljski in podnebni izzivi. Nujno je povečanje inovacijskih zmogljivosti vlad in sistemov javnega sektorja. Sočasna, povezana in celovita obravnava kompleksnih izzivov na različnih področjih predstavlja ključ za njihovo uspešno reševanje. Razdrobljeno, postopno, ločeno iskanje rešitev in njihovo udejanjanje v praksi se je izkazalo kot neustrezno.
Portfeljski pristop je orodje sistemske obravnave izzivov
Portfeljski pristop je orodje za sistemsko obravnavo izzivov. Njegov pomen pri delovanju javnega sektorja prepoznava tudi OECD. V dokumentu Tackling Policy Challenges Through Public Sector Innovation – A Strategic Portfolio Approach ga predstavi kot pristop za celovito/sistemsko obravnavo t.i. »wicked« problemov (zeleni prehod, staranje, itd.), ki zahtevajo sistemsko ukrepanje, spremljanje, predvidevanje ter prilagajanje spremembam.
Na tak način se je mogoče lotiti snovanja in izvajanja inovativnih ukrepov na vsebinsko kompleksnih področjih, kjer so potrebne reforme sistemov. Napredka ni moč doseči s posameznimi pobudami ali programi, temveč so potrebne povezane inovacije več različnih organizacij, znotraj in zunaj javnega sektorja. S portfeljskim pristopom, ki pomeni raznolikost inovativnih dejavnosti, se tudi izravnajo tveganja, ker nekateri ukrepi iz portfelja ne bodo primerni ali z njimi ne bomo dosegli želenih učinkov. Na ta način se tudi izognemo zanašanju na obetajoče posamične ukrepe ali strategije, ki se v nestabilnih razmerah in spreminjajočih okoliščinah lahko izkažejo kot neprimerni.
Značilnosti portfeljskega pristopa so tudi: i) da se izognemo fragmentiranju in »projektifikaciji« (delitev problemov v manjše, izvedeljive, časovno omejene ukrepe brez pregleda nad njihovim skupnim vplivom), ii) iskanje sinergij med aktivnostmi in dognanji, iii) gradnja verig vrednosti med različnimi področji, iv) obravnava izziva na ravni celotnega ekosistema.
Sistemski pristop na strukturiran način
Portfeljski pristop je tudi sestavni del metodologije za sistemsko razmišljanje Deep Demonstration, ki jo je razvila inštitucija Climate KIC. V sodelovanju z njimi v Sloveniji tretje leto poteka projekt Razogljičimo Slovenijo z modelom sistemskega pristopa Deep Demonstration (več na naslovu https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/razogljicimo-slovenijo/) .
Razogljičenje za Slovenijo ni nova tema, saj je to vsebina več strategij z ukrepi za doseganje podnebnih ciljev. Za to področje bi celo lahko rekli, da »vemo, kaj moramo narediti«, saj so ukrepi poznani zahvaljujoč preteklim vlaganjem v raziskovalne in razvojne projekta. Smo pa še na točki, ko so za razogljičenje potrebne reforme sistemov. Tega s posamičnimi pobudami ali programi ni moč učinkovito izvesti. Potrebujemo sistemski pristop s povezanim delovanjem organizacij znotraj in zunaj javnega sektorja.
Potrebujemo sistemski pristop s povezanim delovanjem organizacij znotraj in zunaj javnega sektorja.
In prav to je srž sodelovanja s Climate KIC: sistemski pristop k razogljičenju ključnih verig vrednosti (graditvena, prehranska, mobilnostna, predelovalna) in krepitev sposobnosti podpornih sistemov (izobraževalni, sistem javne uprave, gospodarski in finančni). V praksi gre za učenje uporabe orodij sistemskega razmišljanja, kot so oblikovalsko razmišljanje, model ledene gore, portfeljski model za sistemsko ukrepanje in odločanje, teorija sprememb, celovit model za spremljanje, ocenjevanje in učenje, na konkretnih vsebinah razogljičenja, ob čemer snujemo akcijske dokumente z ukrepi razogljičenja.
Razogljičenje za Slovenijo ni nova tema, saj je to vsebina več strategij z ukrepi za doseganje podnebnih ciljev.
Primer uporabe portfeljskega pristopa: razogljičenje graditvene verige vrednosti
Graditvena veriga vrednosti je bila prva, za katero je bil v okviru projekta uporabljen portfeljski pristop, in sicer zaradi njenega potenciala za izboljšanje snovne produktivnosti in s tem tudi za razogljičenje. V prvem delu je potekalo oblikovanje sistemskega programa ukrepov oz. t. im. portfelja ukrepov, ki mu bo sledilo izvajanje programa z načeli portfeljskega upravljanja.
V izhodišču smo se pri pripravi načrta za pripravo portfelja soočili z dvojnim izzivom. Prvi je bil povezan z dejstvom, da koristi uporabe modela Deep Demonstration in portfeljskega pristopa v Sloveniji še niso bile prepoznane. Zato je bilo tako zelo težko (nemogoče) animirati pristojne institucije, da bi prevzele nosilno vlogo in lastništvo nad procesom. S tem je povezan tudi drugi izziv, da področje grajenega okolja ni v pristojnosti enega ministrstva, temveč se na tem področju srečujejo ministrstva, ki se na prvi pogled ne prepoznajo kot tista, ki s svojimi politikami lahko vplivajo na razogljičenje graditvene verige vrednosti.
V prvem koraku pri oblikovanju portfelja smo identificirali t.i. problemski prostor.
Kot prvi element problemskega prostora so deležniki izbrali tri ključna področja za preobrazbo sistema:
– eko oblikovanje in naravni materiali iz obnovljivih virov;
– ponovna uporaba gradbenih odpadkov in rabljenih gradbenih elementov;
– ponovna uporaba in prilagajanje obstoječih stavb in infrastrukture novim zahtevam.
Drugi element problemskega prostora predstavljajo t.i. vzvodi sprememb oziroma področja ukrepov, in sicer: i) izobraževanje, ii) javne politike, vključno z javnim naročanjem, iii) podjetništvo, iv) raziskave, tehnologije, digitalizacija in v) finančni sistem.
Tretji element problemskega prostora se nanaša na globino učinkov dejavnosti/ukrepov, ki jih potrebujemo za udejanjanje spremembe. Predstavljajo ga stopnje preobrazbenega potenciala ukrepov: i) ozaveščanje in izgradnja zmogljivosti, ii) sprememba vedenja, iii) strukturne spremembe in iv) sprememba paradigme.
Elementi problemskega prostora pomenijo robne pogoje sistema, znotraj katerega bomo iskali nabor celovitih inovacij/ukrepov, in ki ga vizualizira t.im portfeljska kocka.
V drugem koraku smo identificirali t.i. pozicije v problemskem prostoru. To so področja intervencij, raziskovanja oziroma ciljev znotraj tega prostora.
Nabor pozicij za graditveni sistem sestavljajo:
- usposobljeni in certificirani strokovnjaki za področje krožne trajnostne prenove in gradnje,
- naravni materiali iz obnovljivih virov so temelj za prenovo objektov,
- delujoči podporni sistem za poslovne modele za trajnostno gradnjo,
- ravnanje z odpadki, ki podpira krožno in trajnostno prenovo in gradnjo,
- pravila vključevanja eko oblikovanja in uporabe naravnih materialov (tudi v zeleno javno naročanje),
- vzpostavljen sistem certificiranja trajnostne prenove in gradnje,
- vzpostavljen sistem sledenja materialom (s potnimi listi in bazami podatkov),
- finančni mehanizmi podpirajo krožne poslovne modele ter trajnostno prenovo in gradnjo,
- ničelna pozidava zelenih površin.
V tretjem koraku smo naredili seznam projektov, pobud in aktivnosti v slovenskem prostoru in širši EU v povezavi z grajenim okoljem – skupaj 35. Te smo razvrstili glede na njihov potencial vpliva na vzvode sprememb, vpliva na stopnje preobrazbe (od ozaveščanja do spremembe paradigme), vsebinske razširljivosti, prostorske razširljivosti ter s finančnega vidika.
V četrtem koraku je sledila prva iteracija za oblikovanje portfelja z upoštevanjem umeščenosti projektov v problemski prostor.
Na tej osnovi je ožja skupina strokovnjakov (predstavniki Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, raziskovalnega inštituta InnoRenew, Slovenskega gradbenega grozda, Gradbenega inštituta ZRMK in GZS – Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala) s predstavniki Climate KIC pripravila izhodiščni program ukrepov.
Po preverjanju relevantnosti izhodiščnega programa ukrepov s širšo strokovno skupnostjo in ministrstvi je nastal končni predlog ukrepov, ki ga sestavlja 45 ukrepov, združenih v 9 vsebinskih sklopov:
- krepitev podpornega sistema za industrijo gradbeništva in gradbenih materialov,
- platforma lokalni surovin,
- nadgradnja izobraževalnega sistema in sistema vseživljenjskega učenja
- zeleno javno naročanje podpira trg naravnih materialov iz obnovljivih virov in sekundarnih surovin,
- krepitev prenove stavb z materiali iz lesa/celuloze,
- razgradnja stavb spodbuja kroženje surovin,
- digitalizacija gradbenih dokumentov in potnih listov materialov,
- krepitev podpore sistema prostorskega načrtovanja in graditve,
- krepitev podpore finančnih mehanizmov.
Zdaj poteka snovanje upravljavskega modela za izvajanje programa ukrepov z načeli portfeljskega upravljanja, da bi zagotovili celovito, povezano in dinamično izvajanje ukrepov s spremljanjem njihovih učinkov.
Kaj smo se naučili?
Teorija sistemskega razmišljanja je v sodoben prostor s kompleksnimi izzivi postavljen model ravnanja, ki ga sestavljajo prvine zdrave pameti. Uporaben je na ravni posameznika, organizacije ali javne uprave.
Model Deep Demonstration je primer modela za sistemsko razmišljanje, podprt z relativno enostavno metodologijo in uporaben za vse vrste izzivov. Narediti moramo vse, da dognanja in nauke projekta prenesemo v prakso in da ostanejo v uporabi tudi po zaključku projekta.
Teorija sistemskega razmišljanja je v sodoben prostor s kompleksnimi izzivi postavljen model ravnanja, ki ga sestavljajo prvine zdrave pameti. Uporaben je na ravni posameznika, organizacije ali javne uprave.
A uvajanje sistemskega pristopa v javno upravo je izziv. Nismo še usposobljeni zanj, njegova uporaba je redka in omejena na ožja področja. Nujne so odločnejše spodbude s strani odločevalcev, k čemur nas napotuje tudi nedavno sprejeta in prihajajoča zakonodaja EU, ki postaja čedalje bolj sistemska, še posebej pri urejanju snovnih tokov.
