Vključevanje ESG vidikov v poslovne procese
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Pri postavljanju trajnostnih strategij, modelov in pri izbiri naložb se podjetja vse bolj ravnajo po okoljskih, družbenih in upravljavskih merilih – ESG. Nefinančni podatki vse bolj dobivajo na veljavi in se prepletajo s finančnimi. Pomembna so tudi finančna razkritja v zvezi s podnebjem ter upravljanje trajnostnih in podnebnih tveganj. Strokovna konferenca Zelenega omrežja Slovenije, ki je maja potekala v okviru Akademije Zelena Slovenija, je pokazala, da so ključnega pomena za strateško upravljanje vidikov ESG vključitev najvišjega vodstva in priprava trajnostne strategije oziroma vključitev vidikov ESG v krovno poslovno strategijo. Prav tako pa oblikovanje trajnostnega tima, razvoj trajnostnih kompetenc, vzpostavitev ustrezne podatkovne baze za spremljanje vidikov ESG in njihovega uresničevanja ter povezovanje in učinkovito komuniciranje s ključnimi deležniki. Na konferenci so s predstavitvami sodelovala podjetja Fit media d.o.o. / Zelena Slovenija, LIDL Slovenija d.o.o. k.d., Lek farmacevtska družba d.d., Zavarovalnica Triglav, d.d., SKB banka d.d., A1 Slovenija, d.d., in A1 Srbija ter Zeleno omrežje študentov.
Pot ustvarjanja ESG se začne z njegovim razumevanjem
Mag. Vanesa Čanji, direktorica podjetja Fit media d.o.o. / Zelena Slovenija
Vidike okolja, družbe in upravljanja (ESG) danes vse bolj razumemo kot drugi steber celostnega upravljanja, poslovanja in vrednotenja uspešnosti poslovanja družb. Gre torej za dvostebrni pristop; prvi steber predstavljajo finančni podatki, drugega pa nefinančni, ki vse bolj dobivajo na veljavi in se prepletajo s finančnimi. Ravno finančne inštitucije so tiste, ki poleg zakonodajalcev in lastnikov stimulirajo tovrsten pristop. Podatki ESG se bodo vedno bolj postavljali ob bok finančnim podatkom. To pomeni, da morajo biti metrike ESG in pristop k njihovem upravljanju eksaktni in povezani s finančnimi podatki. O trajnostnem poslovanju namreč ni več mogoče odgovorno govoriti brez metrik okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika.
Evropska komisija je lani decembra sprejela Direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD), s katero je nadomestila Direktivo o nefinančnem poročanju. Države članice morajo novo direktivo prenesti v svoj pravni red v 18 mesecih po njeni objavi v Uradnem listu EU. Ena izmed pomembnih novosti nove direktive so prvi evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS – European Sustainability Reporting Standards). Zelo v kratkem pričakujemo njihovo uradno objavo, osnutke pa že dobro poznamo. Gre za prvi sklop standardov, ki so po svoji naravi generični, saj ne zajemajo specifičnih značilnosti posameznih panog. Panožno specifične standarde bo EU pripravljala postopoma v naslednjih letih. V vmesnem času se marsikatera panoga že sama organizira in pripravlja svoje standardizirane kazalnike, med drugim tudi izračun 3. obsega ogljičnega odtisa.
Od podjetij se pričakuje že takoj ob zakonsko določenem roku za razkrivanje, da bodo poleg t. i. generičnih kazalnikov ESRS razkrivala tudi panožno specifične kazalnike. Še več. Njihova poročila naj bi zajemala tudi specifične kazalnike, ki so za podjetje pomembni, a niso zajeti ne v generičnih standardih ne v sektorskih. S takšnim razkrivanjem podjetje izkazuje globoko stopnjo razumevanja svojih vplivov na okolje in družbo, hkrati pa tudi vplive zunanjih dejavnikov na vse vidike njegovega poslovanja.
Generični standardi bodo poleg splošnega dela zajemali področja okolje, družba in upravljanje. Na okoljskem področju gre za podnebne spremembe, onesnaževanje, vodo in morske vire, biodiverziteto in ekosisteme, rabo virov in krožno gospodarstvo. Družba je razdeljena na štiri segmente, kjer največji del predstavljajo lastni zaposleni. Sledijo delavci v vrednostni verigi, lokalne skupnosti ter kupci in končni uporabniki. Pri tem je treba opozoriti na to, da področje upravljanja z dobavitelji spada pod vidik upravljanja, delavci v vrednosti verigi pa sodijo pod družbo. Upravljanje zajema področje poslovnega ravnanja.
Za podjetja je pomembno, da k upravljanju vidikov ESG pristopajo celostno in strateško, z njihovo integracijo v obstoječe poslovne procese. Jasno je, da gre za kompleksen in dolgoročen proces.
Začne se z razumevanjem koncepta in pomena ESG, kar je ključno, in se nadaljuje z razvojem strategije ESG. V podjetjih, ki so še na začetni stopnji razumevanja ESG, velja najprej narediti analizo trenutnega stanja in dvigniti stopnjo usposobljenosti ključnih zaposlenih, da se lahko opredelijo strateški trajnostni fokus in ESG cilji. Pomemben del ESG strategije je t.i. podnebna strategija, v kateri se opredelijo tudi prepoznavni podnebni vplivi v korelaciji s ciljem razogljičenja in finančnimi tveganji. Glede na trenutno raven poročanja bo za marsikatero podjetje precejšen izziv izdelava dvojne matrike pomembnosti, kjer gre na eni strani za prepoznavanje in ocenjevanje pomembnosti vpliva, na drugi strani za finančno pomembnost.
Bistvena je podpora vodstva
Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja, LIDL Slovenija d.o.o. k.d.
Družbena odgovornost in trajnostna aktivnost sta v Lidlu Slovenija že 10 let združeni v trajnostni pobudi »Ustvarimo boljši svet«. Začeli smo z delovanjem na dobrodelnem in družbeno odgovornem področju in prišli na trajnost s pobudami na globalni ravni. Smo zelo aktiven pobudnik marsikatere razprave, nove prakse. Leta 2021 smo podali tudi iniciativo za 1. Slovenski dan brez zavržene hrane.
Lani smo prešli na 100-% zeleno elektriko in pridobili certifikat Green Star ter se letos zavezali standardom pri oglaševanju otrokom. Pri tem standardu gre za hrano, ki ni primerna za vsakdanjo prehrano otrok. Naša ključna spoznanja pri vzpostavljanju trajnostnosti so, da je bistvena podpora vodstva. Nujno je, da je trajnost del razmišljanja vodstva, saj lahko olajšajo vpeljavo trajnosti na operativnih ravneh. Prav tako je trajnost treba definirati kot del poslovne strategije in oblikovati trajnostni tim. Gre za osebe, ki so specializirane izključno samo za razvoj trajnostnega poslovanja ali pa trajnostni vidik obsega velik del njihovega dela. Bistveno je, da je trajnostni tim različen in pokriva čim več področij, v katerih podjetje deluje. Zelo pomembno je vzpostaviti trajnostno strategijo, ki postavlja fokus, definira cilje in časovnico.
Pri nas smo vezani na mednarodno trajnostno strategijo, ki ima definirane fokuse in cilje, na nacionalni ravni pa smo postavili svojo strategijo, ki je temelj za naše trajnostno poročanje na vsaki dve leti. Zelo pomembna je tudi komunikacija. Brez nje bomo zelo težko vključevali deležnike, ki jih je potrebno navdušiti in jim predati znanje, da bodo lahko podpirali standarde ESG. Pri tem je nujna transparentnost, da se izognemo greenwashing-u, ki je žal praksa marsikaterega podjetja. Z zunanjim partnerjem CER pripravljamo tudi podnebno strategijo, znotraj katere gradimo sončne elektrarne in električne polnilnice.
Okoljska strategija usmerjena v celotno vrednostno verigo
Mojca Potočnik, pooblaščenka za varstvo okolja, Lek farmacevtska družba d.d.
Podjetje Novartis ima v svoji strategiji okoljske trajnosti cilj, da do leta 2040 doseže nevtralnost na področju podnebja, odpadkov in voda. Okoljska strategija je usmerjena v celotno vrednostno verigo skupine Novartis. Za dosego tega ambicioznega cilja so bili določeni etapni cilji z etapnimi programi. Nadzorovanje nad uspešnostjo teh programov poteka z mesečnim, kvartalnim in letnim poročanjem. Novartisova strategija okoljske trajnosti je prilagojena lokalnemu slovenskemu okolju. Dejavnosti strategije so povezane v štiri stebre: planet, bolniki, ljudje, politike. S koordiniranim delovanjem vseh stebrov zagotavljamo zmanjševanje naših neposrednih vplivov na planet. Veliko pozornost usmerjamo v izobraževanje naših sodelavcev. Ob tem se aktivno vključujemo v okoljske pobude in združenja ter z razkritji v trajnostnem poročilu transparentno poročamo o napredku na področju okolja. Trajnostno poročilo objavljamo že več kot deset let.
Trajnostni vidiki so že dolgo integrirani neposredno v naše vodenje in upravljanje na vseh nivojih. Za načrtovanje, tekoče izvajanje in spremljanja uspešnosti dejavnikov, programov in kazalnikov so pristojni Lekova uprava in štirje timi okoljske trajnosti. Vsi timi imajo svojega koordinatorja, ki usklajujejo aktivnosti s področnimi službami.
Vse bolj pomembna finančna razkritja v zvezi s podnebjem
Nina Kelemen, manager – Nosilka trajnostnega poslovanja, Zavarovalnica Triglav, d.d.
Na globalnem zavarovalnem trgu se glede trajnosti veliko dogaja. Vse pomembnejša so tudi finančna razkritja v zvezi s podnebjem. Tukaj za zlati standard velja TCFD. Vse vodilne globalne zavarovalnice ta razkritja že jasno prikazujejo. Pred kratkim so bila sprejeta tudi finančna razkritja povezana z biotsko raznovrstnostjo. Zavarovalnice se združujejo in skupaj snujejo načrte, kako priti do cilja ogljične nevtralnosti na dveh temeljnih dejavnostih, to sta upravljanje premoženja in zavarovalni portfelj. Pri produktih je zelo pomembno spodbujati stranke k bolj trajnostnemu vedenju.
V letošnjem letu nas čaka razkrivanje skladnosti tako na zavarovalnem kot naložbenem delu. Spremenila se je Direktiva IDD, zato je potrebno v produkte vključevati tudi preference strank glede trajnostni. Pripravljamo se tudi na Direktivo CSRD, ki bo spremenila poslovanje oziroma razkritje finančnih in nefinančnih podjetij ter na predlog Direktive CSDDD o skrbnem pregledu, ki bo zahtevala preglednost škodljivih vplivov v vrednostnih verigah. To se dotika vseh zavarovalnih pogodb, ki jih sklepamo, in partnerjev, ki jih imamo na naložbenem delu. Ker smo v naši dejavnosti velik prevzemnik tveganj, se veliko ukvarjamo z upravljanjem tveganj, kamor se zdaj vključuje tudi upravljanje trajnostnih in podnebnih tveganj. Ne smemo pozabiti na priložnosti, ki so povezane s trajnostnim razvojem in s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo.
Naša zaveza trajnosti je bila objavljena konec leta 2020 kot deklarativna izjava naših prvih začetkov. Nato smo v letu 2021 sprejeli strateške ambicije Skupine Triglav na področju trajnostnega razvoja kot del celotne strategije. V vmesnem času smo postali podpisniki načel Združenih narodov za trajnostno zavarovalništvo in odgovorno investiranje. V letu 2022 smo sprejeli strateške ambicije na štirih področjih, ki so zavarovalništvo in upravljanje premoženja, poslovni procesi, odgovoren odnos do deležnikov in učinkovito korporativno upravljanje. Uresničevanje strateških ambicij spremljamo na Odboru za skladnost in trajnostni razvoj (OSTR), kjer je bil pripravljen akcijski načrt na področju trajnostnega razvoja. Vse vidike ESG vključujemo v ključne politike.
ESG vpliva na vse procese v banki
Nataša Mohorčič Zobec, svetovalka Vodstva, SKB banka d.d.
SKB banka je del skupine OTP, po kateri smo se tudi prilagajali tempu uvajanja ESG. Spomladi leta 2021 smo obudili vlogo koordinatorja, katerega osnovna naloga je predvsem na intenzivnem razvijanju trajnosti na okoljskem delu ESG. Poleg vloge vodstva smo dorekli tudi vloge vseh direktorjev divizij, vsakega za svoje področje. ESG vpliva na vse procese v banki in je nekakšna dopolnitev delovanja posamezne organizacijske enote. Vsem organizacijskim enotam smo dodelili naloge, vezane na okoljsko trajnost. Dodatno smo oblikovali projekt za operativno izvajanje okoljskega dela ESG. Ko aktivnosti postanejo utečene, jih izvajajo v organizacijskih enotah kot del dnevnih nalog. Oblikovali smo tudi tako imenovani odbor ESG, da lahko celovito obravnavamo informacije o napredku na tem področju in posamezne ključne teme. Kadrovska zasedba je trenutno minimalna, v planu pa imamo širitev zaposlenih predvsem na področju tako imenovanih specialistov za presojo zelenih naložb.
Najprej smo se lotili priprave strategije, za kar smo v letu 2021 organizirali delavnico z vodstvom, kjer smo opredelili smernice za ESG, jih oblikovali in počakali na usmeritve s strani OTP. OTP je dal poudarek okoljskemu delu strategije, predvsem analizi trga, zelenim naložbam, zelenim produktom in lastni dekarbonizaciji. Naša strategija je trenutno še separatna in poslovno orientirana. V bodoče bo vedno bolj sestavni del celovite strategije banke. Ključno sporočilo naše strategije je, da podpiramo stranke v tranziciji poslovnih modelov v bolj trajnostne. V prihodnosti bo zelo pomembno upravljanje podatkov z vidika ESG, zato smo v SKB banki oblikovali podatkovno bazo ESG, kjer zbiramo vse potrebne podatke na enem mestu.
Od ESG cilja do Guinnessove knjige rekordov
Blaž Ferenc, direktor korporativnih komunikacij in trajnosti, A1 Slovenija, d.d., in A1 Srbija
Na področju družbenega dela ESG je naš cilj, da kot skupina, ki je prisotna v sedmih državah, do konca leta 2030 izobrazimo 500.000 ljudi na področju digitalne pismenosti. Temu cilju smo zelo zavezani. Eden izmed razlogov je tudi ta, da je Slovenija ena redkih držav v EU, ki digitalne pismenosti nima v kurikulumu za osnovne šole. S tem zaostajamo za konkurenčnimi državami v EU. Pojav novih tehnologij, kot je umetna inteligenca ChatGPT, bo samo še povečal ta razkorak, ker enostavno naši otroci niso pripravljeni na to. Na podlagi raziskav smo prepoznali izziv v tem, da naši mladostniki ne vedo najbolje, kako se varno vesti na spletu. Zato smo pred tremi leti oblikovali program Spletne brihte, ki deluje tako, da skupaj z Zavodom Varni internet izvajamo delavnice v osnovnih šolah, za učence od 5. razreda naprej. Vsako leto smo prejeli mnogo več prijav, kot smo lahko izvedli delavnic, čeprav smo prvotno targetirali samo šole izven velikih mest, ki so deležne manj tovrstnih vsebin. Za dosego večjega števila otrok smo zasnovali spletni kviz. Vendar smo se spraševali, kako v tej obliki znanje predati in motivirati otroke, da se prijavijo na kviz. Ideja je bila, da gremo po Guinnessov svetovni rekord. Ugotovili smo, da je v knjižnicah ena največkrat sposojenih knjig med mladimi ravno Guinnessova knjiga rekordov. Očitno je to vsebina, ki jih privlači, zato smo se odločili, da jim bomo omogočili sodelovanje v podiranju Guinnessovega rekorda. S šolami smo se dogovorili, da postavimo Guinnessov rekord v dober namen in brez stroškov, razen časa, ki ga bodo vložili v pripravo in izvajanje tekmovanja. Ključen cilj je bil 10.000 udeležencev. Ko smo začeli postavljati rekord, je imel takratni nekaj čez 2.000 udeležencev. Želeli smo tudi postati relevantni sogovorniki državnim institucijam na tem področju. Naš končni cilj je, da bo program Spletne brihte odvečen, ker bo to postalo del rednega kurikuluma osnovnih šol. Rezultat je bil, da je kviz reševalo 20.445 osnovnošolcev, v knjigo rekordov se jih je vpisalo 15.225. Pri tem je sodelovalo 47 % vseh slovenskih osnovnih šol. Na dan doseganja rekorda smo tudi naše zaposlene povabili, da tisti dan kot prostovoljci pomagajo učiteljem in ravnateljem pri vzpostavitvi infrastrukture, pri čemer je sodelovalo okrog 10 % zaposlenih.
Do trajnostne preobrazbe podjetja v sodelovanju z mladimi
Petrisa Čanji, predsednica Zelenega omrežja študentov
V Zelenem omrežju študentov spodbujamo zanimanje za trajnostni razvoj med študenti v sodelovanju s podjetji. Želimo graditi trajnostne kompetence študentov, ki so prihodnji kadri za podjetja in organizacije, ter tako ustvarjati trajnostni kurikulum, kjer se na študentom prijazen način predstavi trajnost v praksi. Naša generacija in generacije za nami imajo zelo veliko senzibilnost za trajnostni razvoj in podnebne spremembe. Naši temelji delovanja so mreženje, banka znanja in komuniciranje. Pri mreženju gre za povezovanje podjetij in študentov. Podjetja namreč iščejo nove kadre s področja trajnostnega razvoja, ki imajo o tem že bazno znanje, študentje pa iščejo svoje prihodnje karierne priložnosti. Študente člane Zelenega omrežja študentov povezujemo z mentorji iz podjetij in drugih organizacij na področju pisanja raziskovalnih del, člankov, izobraževalnih dogodkov idr. Banka znanja je platforma video vsebin, kjer se podjetja predstavljajo in delijo svoje izkušnje s področja trajnostnega razvoja, izzive idr. Na področju komuniciranja pa vedno znova iščemo nove načine komuniciranja trajnostnih zavez in trajnostnega delovanja podjetij, preko organizacije različnih izobraževalnih dogodkov, delavnic, okroglih miz, hackathonov, izvedbe podkastov in preko različnih družbenih omrežij, kjer je v ospredju Tik Tok.
