Praksa občin različna, a potuje se vse bolj raznoliko – EOL 103

Letošnji Evropski teden mobilnosti (ETM) med 16.-22. septembrom se je povezal s kampanjo Potuj raznoliko (Do the Right Mix). V ETM je bila vključena tudi akcija Pripelji srečo v službo, ki spodbuja kolesarjenje do delovnega mesta, šole idr. V ETM sodelujejo občine, šole, društva, javna in zasebna podjetja ter nevladne organizacije. Z različnimi prireditvami, predavanji, dnevom brez vozila in na druge načine so prebivalce spodbujali k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti znotraj mesta. Letošnji slogan »Izbiraj. Spreminjaj. Združuj.« je bil v znamenju multimodalnosti, kjer je šlo predvsem za spodbujanje uporabe različnih vrst premikanja po mestu. Od avtomobila, s katerim se lahko pripeljemo na obrobje mesta, do uporabe mestnega javnega prometa, koles in pešpoti po središčih mesta. To upoštevajo občine pri vlaganjih v prometno infrastrukturo, saj želijo zagotoviti večje možnosti različnih vrst prevoza in premikanja v mestu.

V okviru ETM so na zaključnem dogodku na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je nacionalni koordinator ponudbe ETM v Sloveniji, razglasili najbolj aktivno občino in zmagovalko letošnjega ETM v Sloveniji. V skupni konkurenci vseh sodelujočih občin je to priznanje prejela občina Kranj. Štiri slovenske občine pa se nameravajo prijaviti za nagrado ETM na ravni EU. Mag. Polona Demšar Mitrovič z Ministrstva za infrastrukturo in nacionalna koordinatorka pobude ETM je ob tej priložnosti povedala: »Letos smo z aktivnim delom na terenu, uvedbo regionalnih koordinatorjev in različnimi drugimi aktivnostmi v Sloveniji prišli do nekakšnega preboja. Število sodelujočih občin je doslej sicer raslo, a letos smo z okoli trideset občin, tako se je število sodelujočih gibalo zadnjih nekaj let, skočili na 58 občin. To kaže na resnično povečanje zavedanja, da sta trajnostno načrtovanje mobilnosti in skrb zanjo ključnega pomena za kakovost življenja v naših mestih. Povečalo se je število konkretnih trajnih ukrepov, saj je njihova uvedba v občinah eden ključnih ciljev ETM.« V letošnjem ETM se je kot izjemno učinkovit ukrep izkazala uvedba regionalnih koordinatorjev, saj so prizadevanja Koroške, Goriške, RRA Gorenjske in RC Novo mesto močno prispevala k dvigu števila občin, ki sodelujejo, po drugi strani pa so regije občinam nudile dodatno podporo pri organizaciji ETM. Za dodatno spodbudo občinam začetnicam v ETM so nagradili tudi najboljšo občino med začetnicami, kar je postala občina Metlika.

Občine v Evropskem tednu mobilnosti (ETM)

Mestna občina Koper: »V sklopu ETM se je zvrstilo več kot 40 različnih dogodkov. Osrednji med njimi so bili Kolesarski festival z mednarodnim posvetom na temo pametnih mest, ki je bil letošnja novost in je hkrati predstavljal uvod v program aktivnosti. Sledili so Zelena ulica, Obalni maraton in dobrodelna akcija 1 km = 1 cent. Še 39 manjših projektov s področja varovanja okolja in zdravja so organizirala lokalna društva, izvedeni pa so bili v obliki različnih predavanj, predstavitev, delavnic, pohodov in voženj s kolesom. Z dogodki smo predvsem poudarili pomen in možnosti alternativnih oblik mobilnosti, opozorili na problematiko onesnaževanja okolja ter izpostavili pomen gibanja za zdravje posameznika.«

Mestna občina Kranj: »V letos posebej nagrajeni Mestni občini Kranj so glavni poudarek v ETM namenili kolesarstvu, kot enemu glavnih elementov trajnostne mobilnosti. Zato je vsa organizacija potekala pod vodstvom Komisije Varno kolesarim, ki je ustanovljena s sklepom župana Boštjana Trilarja. Komisija je svetovalni organ uradom in županu na področju kolesarske politike v mestni občini Kranj. Je edina te vrste v Sloveniji in ima za svoje delo v proračunu MOK predvidena sredstva, namenjena promociji, izobraževanju in izboljšanju infrastrukture na področju kolesarstva. Med aktivnostmi ETM so bili tako predstavitev in praktični preizkus sistema »rent-a-bike«, otvoritev novih naslonjal za kolesa in pokrite kolesarnice pred stavbo mestne občine, vodeno kolesarjenje po mestnih kolesarskih poteh, brezplačni zajtrk in malica za vsakogar, ki se je čez Slovenski trg v Kranju peljal s kolesom, potopisno predavanje »S kolesom okoli sveta«, konferenca na temo kolesarske turistične destinacije, poligon spretnostnega kolesarjenja idr.«

Mestna občina Murska Sobota, Nada Cvetko Török, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: »V ETM smo izvedli aktivnosti predvsem s področja prometa in ozaveščanja o škodljivih učinkih prometa v mestu. K sodelovanju smo povabili vse ciljne skupine, od otrok, mladine, starejših, do gibalno oviranih in ostalih občanov, ki so na svoj način predstavili poglede na trajnostno mobilnost. Od likovnega ustvarjanja najmlajših, tekmovanja srednješolcev v spretnosti vožnji in ulični košarki, do predavanj za gibalno ovirane in starejše občane, urejanja zelenih javnih površin in promocije vrtičkarstva ter kolesarjenja. Predstavili smo tudi nov projekt avtomatizirane izposoje koles, v povezavi z mestnim avtobusom in projektom Parkiraj in pelji (Park & Ride). Vzpostavili smo tudi cono umirjenega prometa.«

Mestna občina Nova Gorica, Vanda Mezgec, Oddelek za okolje, prostor in javno infrastrukturo: »V naši občini smo letos dali poudarek načinu prihoda v službo in šolo. Že v mesecu maju smo se uslužbenci iz uprave Mestne občine Nova Gorica in Upravne enote Nova Gorica pridružili akciji Pripelji srečo v službo. Na portalu se je redno registriralo pet trojk, ki so skupaj v službo prekolesarili več kot 5.000 km. Že spomladi se je začela akcija oziroma igra EkoEkipa v treh osnovnih šolah: v Novi Gorici, Solkanu in na Trnovem. Meseca maja so učenci sodelovali v igri EkoEkipa, kjer so se povezali v trojke in se med seboj spodbujali, da čim večkrat pridejo v šolo na trajnosten način (s kolesom, peš, z avtobusom). Sodelovalo je več kot 210 ekip, kar pomeni več kot 630 učencev. Sicer pa smo v času ETM izvedli tudi različne turistične vodene oglede, kjer smo kot prevozna sredstva uporabljali javni potniški promet in kolesa. Izvedli smo kolesarski dan, v okviru katerega smo predstavili tudi sisteme za avtomatizirano izposojo javnih koles, pohod, predavanja o varni vožnji. Na Dan brez avtomobila smo zaprli en del ceste v mestu in v središču mesta organizirali različna dogajanja, kot so testna vožnja električnih koles in skuterjev, predstavo za otroke na temo prometa, brezplačno servisiranje koles, ozaveščali glede dostopnosti za vse idr.«

Mestna občina Velenje: »Mestna občina Velenje se že vrsto let aktivno vključuje v projekt ETM. V lanskem letu smo s strani Ministrstva za infrastrukturo za odlično izvedbo tedna mobilnosti prejeli naziv »Najaktivnejša slovenska občina v ETM«. V sklopu ETM smo tokrat spodbujali h kombiniranju različnih prevoznih sredstev, kar omogoča prijetnejši in hitrejši način potovanja po mestih. Poleg različnih prireditev smo izvedli tudi nekaj trajnostnih ukrepov. V mestu smo postavili 35 stojal za 70 koles. Jenkovo cesto smo prenovili z novim kolesarskim pasom dolžine 310 metrov in uredili avtobusno postajališče. V okviru projekta Imby smo nabavili električni kombi za potrebe Centra ponovne uporabe, ki deluje v okviru Mestne občine Velenje. Prav tako smo v vseh velenjskih osnovnih šolah organizirali igro Prometna gosenica, v katero se je vključilo 900 otrok. Igra stimulira trajnostno mobilnost, prometno varnost in gibanje, saj spodbuja okolju prijazna potovanja, kot so hoja, pešačenje, kolesarjenje, javni prevoz (avtobus, vlak), šolski avtobus, skupinsko vožnjo z avtomobilom in kombinirano potovanje. V okviru prireditve Dan brez avtomobila smo organizirali razne ustvarjalne delavnice in športne igre za otroke, gibalni poligon in poligon »kolesarček«, na ogled so vabili avtobus Lokalc, električni kombi ter stojnica s prodajo rolerjev, rolk in pohodnih palic v sklopu Centra ponovne uporabe in še marsikaj.«

Občina Ljutomer, Mitja Kolbl, Oddelek za gospodarske javne službe, prostorsko planiranje, gospodarstvo in razvoj: »Pripravili smo 15 različnih aktivnosti. Največ poudarka smo dajali ozaveščanju občanov o alternativnih možnostih prevoza. Odločili smo se, da na poseben način pristopimo k vseslovenski akciji Pripelji srečo v službo. Za udeležence iz naše občine smo pripravili posebne nagrade, ki so jih zagotovili naši sponzorji. Rezultat promocije akcije je bil, da je skoraj 10 % vseh udeležencev iz celotne Slovenije prihajalo iz občine Ljutomer. Precej poudarka smo dali ozaveščanju voznikov glede pomena prometnega znaka območje umirjenega prometa. Skupaj s Policijsko postajo Ljutomer smo pripravili letak, na katerem so zapisane kazni za prekoračitev hitrosti, ki smo ga razdeljevali voznikom. Na teh območjih se je v času ETM izvajala radarska kontrola in ugotovili smo, da velika večina voznikov ne pozna tega prometnega znaka. Zaradi prekoračitve hitrosti, ki je v teh območjih omejena na 10 km/h, bi lahko ostali brez vozniškega dovoljenja. Aktivno smo sodelovali tudi z osnovnimi šolami in vrtci, ki so izvajali akcije prometna kača in dnevnik potovanj, s katerimi smo merili način prihoda v šolo. Za starejše občane smo organizirali skupinsko kolesarjenje po Prlekiji, s poudarkom varne vožnje s kolesom, z varovanci Doma starejših občanov Ljutomer pa smo na Dan brez avtomobila pripravili tudi določene aktivnosti. Kot zanimivost smo letos že tretje leto zapored občanom zagotovili brezplačne prevoze s konjsko vprego kot alternativnim načinom prevoza. V času ETM smo pripravili otvoritev kolesarske steze na relaciji Ljutomer-Radomerje in nove šolske dostopne poti s kolesarnico pri OŠ Ljutomer.«

Občina Postojna: »Svet za preventivo in vzgojo Občine Postojna je tudi letos organiziral prireditve v sklopu projekta ETM. Otroci iz vrtca in osnovnošolci so v mestu po pripravljenem poligonu prikazali vožnjo s skiroji in kolesi, organizirali smo likovno ustvarjanje na temo vpliva prometa na okolje in zdravje, igranje nogometa, policisti so otrokom predstavili osnovna pravila za varnost v cestnem prometu in jim predstavili intervencijsko vozilo ter delo s policijskim psom. Predstavljeno je bilo električno vozilo, prikazana je bila pravilna uporaba otroškega varnostnega sedeža idr. Poudarek je bil kot vedno na čim manj pogosti uporabi avtomobilov in s tem krepitvi zdravja in skrbi za čistejše okolje.«

Občina Tolmin, Mateja Kutin, Posoški razvojni center: »Občina Tolmin je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Tolmin (SPVCP), Posoškim razvojnim centrom, Policijsko postajo Tolmin, Vrtcem Tolmin in Osnovno šolo (OŠ) Franceta Bevka Tolmin v okviru Evropskega tedna mobilnosti pripravila dogodek za najmlajše. Otroci in učenci prvih treh razredov OŠ so s pomočjo predstave Tri kepice prometa spoznavali predpise, nevarnosti in pravila obnašanja v prometu. Da pridobljeno znanje ne bi bilo samo teorija, ampak tudi praktični preizkus, so se otroci v spremstvu policistov in predsednika SPVCP Jožeta Režonje varno sprehodili po ulicah Tolmina. Z eno kolesarsko trojko, ki so jo sestavljali posamezniki treh različnih institucij, smo se pridružili projektu Pripelji srečo v službo. V letošnjem letu pa je bila dokončana ulica, na kateri je svoje mesto našel prvi kolesarski pas v mestu, na območju občine pa smo zgradili tudi prvo kolesarsko stezo.«

Možnosti multimodalnosti v mestu

Mestna občina Koper: »Mesto Koper leži ob vozlišču prometnih tokov in je prometno navezano na omrežje državnih cest in glavno železniško progo, potniško in tovorno pristanišče. Kompleksnost prometnega sistema se odraža v raznolikosti vrst (cestni, železniški, pomorski, promet pešcev in kolesarjev) in oblik prometa (potniški, tovorni), značaju in dinamiki (linijski, individualni, sezonski) ter hierarhiji (notranji mestni, lokalni, medkrajevni, regijski, državni, meddržavni in medkontinentalni). Z vidika državnih cest sta za dolgoročni razvoj mesta pomembni predvsem obalna hitra cesta Koper-Izola in HC Koper-Dragonja. Krepiti je potrebno prečne povezave za mestni motorni promet, pešce in kolesarje (izven nivojska križanja). Na nivoju občinskih cest se notranje omrežje mestnih cest rekonstruira in dograjuje skladno z razvojem in potrebami poselitve. Karakteristični profili mestnih cest so, da poleg vozišč za motorni promet vključujejo tudi ločene površine za pešce in kolesarje ter zelenice z drevoredi. Mirujoči promet v mestu se ureja z zasledovanjem treh ciljev: zmanjševanja potrebnih parkirnih površin, intenziviranje izrabe parkirnih površin ter umik parkirnih površin v podzemne parkirne etaže. Za zmanjševanje potreb se bo še naprej razvijal javni potniški promet v mestu in širšem lokalnem in regionalnem vplivnem prostoru dnevnih migracij. Vzpostavljena bo mreža intermodalnih točk potniškega prometa, ki bo temeljila na povezljivosti in enostavnemu prehajanju med različnimi prevoznimi sistemi (postajališča JPP, stične točke med lokalnim, regionalnim in mestnim JPP, P+R parkirišča, izposojevalnice koles in/ali drugih alternativnih prevoznih sredstev, polnilnice za električna vozila). V okviru javnih parkirišč se urejajo oskrbovalna mesta in polnilnice za avtomobile na električni in plinski pogon. Možne so celostne prometne rešitve s poudarkom na hoji in kolesarjenju ter boljši integraciji in upravljanju javnega mestnega prevoza za zvezno multimodalno mobilnost. To vključuje izboljšanje in boljše povezovanje javnega prevoza in t. i. mehkih načinov mobilnosti (hoja, kolesarjenje). Cilj je povezati več načinov mobilnosti z uporabo pametnih mestnih oziroma urbanih tehnologij in ponudbe. V zadnjih letih število uporabnikov avtobusnega mestnega prometa narašča. Od okoli 290.000 prepeljanih potnikov letno v letu 2002 do okoli 740.000 v letu 2014.«

Mestna občina Kranj: »Možnosti za multimodalnost v mestu Kranj do sedaj niso bile definirane. Zasluga aktivnosti ETM je, da so se na več nivojih organov občine začele skupne priprave za projekt celovite prometne strategije (CPS). Kranj je srednje veliko mesto in bo dan velik poudarek kolesarskim in peš dnevnim aktivnostim v navezavi z javnim prevozom, saj je večina mestnih javnih objektov na ta način dosegljiva.«

Mestna občina Murska Sobota, Nada Cvetko Török: »Možnosti za multimodalnost obstajajo. Pred leti smo uvedli mestni avtobus Sobočanec, ki je za naše občane brezplačen, vzpostavili smo nekaj kolesarskih poti in uredili pločnike. V lanskem letu smo uredili parkirišče za motorna vozila na obrobju mesta po sistemu »Parkiraj in pelji«. Sistem smo povezali z linijo mestnega avtobusa. Pristopamo k projektu avtomatizirane izposoje koles in k nadgradnji kolesarskega sistema. Poleg tega želimo v mestnem središču umiriti promet, vzpostaviti zelene cone za sprehode in površine za druženje. Predvsem z vzpostavitvijo brezplačnega mestnega avtobusnega prevoza za občane smo dosegli, da se ozaveščenost občanov izboljšuje. Javni prevoz koristijo predvsem starejši in mladina.«

Mestna občina Nova Gorica, Vanda Mezgec: »Za multimodalnost znotraj mesta Nova Gorica sicer ne vidimo dosti možnosti, ker je mesto majhno, je pa možnost medkrajevna (linijski avtobusni prevoz) in mednarodna povezava (v povezavi z Gorico – Italija). Število uporabnikov mestnega avtobusa v Novi Gorici se je od leta 2008, ko je bil uveden brezplačni javni potniški promet, podvojilo. Tudi število kolesarjev v mestu iz leta v leto narašča, kar je med drugim posledica tega, da se dograjuje kolesarska infrastruktura v mestu.«

Mestna občina Velenje: »Možnosti za uvedbo multimodalnosti v mestni občini Velenje so zelo dobre, kar med drugim dokazujeta projekta Lokalc in Bicy. Leta 2008 smo uvedli brezplačni javni potniški promet Lokalc (5 avtobusov, ki krožijo po Velenju in okolici), od leta 2012 pa imamo vzpostavljen brezplačni avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles Bicy (9 postaj v mestni občini Velenje in 4 postaje v sosednji občini Šoštanj). Uvedba avtomatiziranega sistema izposoje koles, ki se navezuje na kolesarke steze, izboljšuje povezave in možnosti za multimodalnost. Do sedaj se je v sistem registriralo 2.302 oseb, ki so si kolo izposodili 77.515-krat. V marcu 2013 smo v okviru EU projekta GUTS razvili aplikacijo za pametne telefone GUTS Lokalc, s katero je mogoče točno napovedati čas prihodov in odhodov za posamezno postajališče, uporabniki pa si lahko nastavijo alarm, ki jih bo opomnil, kdaj morajo oditi na določeno postajališče. Prav tako aplikacija omogoča preverbo razpoložljivosti koles na postajah sistema Bicy. S to aplikacijo želimo potencialnim uporabnikom javnega prevoza ponuditi pomembno informacijo in pričakujemo, da bomo s tem še povečali uporabo in približali Lokalc-a ter sistem Bicy vsem občanom.«

Občina Ljutomer, Mitja Kolbl: »V občini Ljutomer obstajajo na tem področju določene možnosti. Vsakoletno na različnih lokacijah zagotavljamo parkirna mesta za kolesa, vse od avtobusnih do železniških postaj pa do samega centra mesta. Občani imajo možnost, da gredo do vlaka ali avtobusa s kolesom. Glede na to, da avtobusni potniški pomet v naši občini upada, razmišljamo o združitvi šolskih prevozov z rednimi linijskimi prevozi in o uvedbi avtobusnih prevozov na klic.

Imamo še številne ideje, s katerimi bi radi izkoristili parkirišča na obrobju mesta Ljutomer in bi zaposlenim v mestu na teh parkiriščih zagotovili brezplačen najem koles, s katerimi bi lahko dostopali v center mesta. Za izvedbo teh idej bomo v naslednji finančni perspektivi poskušali pridobiti evropska sredstva. Sicer pa je občina Ljutomer od leta 2011 veliko naredila na promociji trajnostne mobilnosti. Opažamo velik trend povečane uporabe koles, na žalost pa sočasno opažamo upad javnega potniškega prometa. Število avtomobilov v samem središču mesta se z leti zmanjšuje in ljudje vedno bolj koristijo parkirna mesta na obrobju mesta.«

Občina Postojna: »V Postojni je vzpostavljen brezplačen mestni avtobus, ki kroži med spalnim naseljem, centrom mesta in nakupovalnimi središči na vsake pol ure. Avtobus je namenjen predvsem mobilno omejenim prebivalcem, kot so otroci in starejši. Avtobus je povezan z glavnimi parkirišči v mestu, zato bi ga bilo mogoče uporabiti v smislu Park & Ride sistema, čeravno se v praksi to ne dogaja. Storitve Park & Ride načrtujemo za turiste, kot tudi javna kolesa, vendar trenutno to še ni omogočeno. Največji dosežki so bili narejeni na področju mirujočega prometa. Z uvedbo modrih con se je zmanjšal pritisk mirujočega prometa v središču mesta, s čimer se je izboljšala možnost dostopa do lokalov v centru. V splošnem se potovalne navade niso bistveno spremenile, saj predvsem domačini še vedno uporabljajo vozila za prihod v službo, največkrat je v avtu samo en potnik.«

Občina Tolmin, Mateja Kutin, Posoški razvojni center: »O multimodalnosti znotraj mesta težko govorimo, saj gre za majhno mesto. Bolje je govoriti o multimodalnosti na območju celotne občine. Trenutne možnosti so majhne, saj javni prevoz ne ustreza potrebam (ne avtobusni ne železniški). Si pa skozi različne projekte že več let prizadevamo spremeniti stanje tudi zato, da bi možnosti, ki jih imamo, izkoristili za povezovanje različnih vrst prevoza (kolo – avtobus – vlak). Spreminjanje potovalnih navad je dolgotrajno. Prvi koraki v smeri trajnostne mobilnosti so bili narejeni. Potrebna je stalna promocija pomena trajnostne mobilnosti in urejanje infrastrukture, ki bo trajnostno mobilnost omogočala.«

CIVITAS forum

Osrednji dogodek letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je bil v Sloveniji CIVITAS Forum, ki ga je tokrat gostila Ljubljana, sicer že dvakratna prejemnica prve nagrade za Evropski teden mobilnosti. Gre za največjo evropsko konferenco s področja trajnostne mobilnosti, letos že trinajsto po vrsti. Na forumu je sodelovalo 560 udeležencev iz 48 držav. Osrednja tema je bila »Sharing the City« (Mesto si delimo) z osredotočenostjo na trajnostno mobilnost v mestu. To je pomemben vidik pri izgradnji mesta, saj gre za kakovost bivalnega okolja in življenja za vse občane. Ljubljana je že od leta 2003 vključena v skupnost CIVITAS. Njeni dosežki so znani. Med njimi so tudi infrastrukturni projekti, ki so izboljšali kakovost življenja njenih prebivalcev, z novimi območji za pešce, zelenimi površinami, mostovi in trgi, ki so zaprti za motorni promet.

Pobuda CIVITAS (kratica je izpeljana iz CIty-VITAlity-Sustainability) je sicer pobuda Evropske komisije. Projekt poteka od leta 2002 in se financira v okvirnih raziskovalnih programih. Cilj je testiranje inovativnih strategij v mestnem prometu, ki prispevajo k uresničevanju evropskih politik na področju prometa, učinkovite rabe energije in alternativnih virov v prometu ter varstva okolja.

Malo z avtobusom, malo s kolesom in malo peš

Mestna občina Ljubljana (MOL) si, tudi v okviru CIVITAS skupnosti, s številnimi konkretnimi ukrepi prizadeva k trajnostni in zeleni usmerjenosti mesta. Kot so povedali na MOL, je cilj njihove prometne politike med drugim spremeniti potovalne navade in izboljšati porazdelitev mobilnosti na način, da bo tretjina poti opravljenih z javnim prevozom, tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom. Eden vidnejših ukrepov za vzpostavitev kakovostnega javnega prostora v središču mesta je preureditev dela glavne prometnice, Slovenske ceste, v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov bolj prijazno območje. Kot navajajo na MOL, so se po uvedbi spremenjenega prometnega režima na tem območju koncentracije črnega ogljika znižale za 58 %. S spremenjenim prometnim režimom pa želijo v MOL spodbuditi ljudi, da se namesto z avtomobili po mestu premikajo z mestnimi avtobusi, s kolesom ali peš. Število uporabnikov mestnega potniškega prometa se vsako leto povečuje. Med letoma 2010 in 2014 se je povečalo za 18,5 %. Več potovanj je zabeleženih tudi na medkrajevnih in integriranih linijah, in sicer za 34 % med letoma 2013 in 2014. JP Ljubljanski potniški promet je na eni od linij, kjer so v letu 2014 uvedli spremembo, v času šestih mesecev dosegel celo 467 % porast potovanj z mestnim avtobusom. Avtobusna postajališča so opremljena tudi z napisi v Braillovi pisavi in taktilnimi kartami. Z uvedbo dinamičnih napovednikov prihodov in voznimi redi na postajališčih se je točnost odhodov avtobusov izboljšala in znaša 96 %. Vzpostavili so tudi mobilno aplikacijo »A do B«: Ljubljana. Gre za prvo aplikacijo, ki na enem mestu ponuja izbiro med tremi načini trajnostnega potovanja po Ljubljani: kolo – Bicike(LJ), avtobus – LPP in hojo (RRA LUR). Pri uvajanju ukrepov aktivno sodelujejo z osnovnimi šolami na območju Mestne občine Ljubljana in Eko skladom.

Od leta 2009 se je v Ljubljani za 3 % izboljšal tudi delež poti, opravljenih s kolesom, k čemur je prispeval tudi sistem izposoje koles Bicikelj, ki trenutno po mestu vključuje 36 postaj in 360 koles in s katerim je bilo do konca septembra 2015 več kot 3 milijone opravljenih voženj. Posamezno kolo v sistemu Bicikelj uporabniki uporabijo 7,5-krat.

Hojo po mestu spodbujajo predvsem z omejitvijo motornega prometa na javnih površinah in s prenovami javnega prostora, prednostno namenjenega pešcem in njihovemu kakovostnemu preživljanju časa ter številnim prireditvam. Med pomembnejše spremembe v zadnjem desetletju spada ekološka cona v središču mesta, ki je nastala leta 2007 z zaprtjem starega mestnega jedra za ves motorni promet. Od leta 2007 so se površine za pešce povečale za kar 620 % in obsegajo okoli 100.000 m².

V MOL podpirajo tudi uporabo vozil na čistejši pogon. Med temi je uvedba električnih vozil Kavalir v mestnem središču, ki so dostopna na klic in so za uporabnike brezplačna. Namenjena so predvsem starejšim in tistim, ki težje premagujejo razdalje v območju razširjenih površin za pešce. V času ETM so uvedli dodatno vozilo Kavalir 4 in pričeli z uporabo dveh službenih vozil na električni pogon. Tudi v vozni park mestne uprave in javnih podjetij dodajajo vozila na čistejši pogon, zlasti na stisnjen zemeljski plin.

Prihodnje leto je za Ljubljano izjemno pomembno, saj bodo prevzeli naziv Zelena prestolnica Evrope, kar pomeni, da bodo oči mednarodne javnosti uprte v njih. So edino mesto s tem nazivom v tem delu Evrope.