Požari in okolje – EOL 119/120

---

 Celoten prispevek v pdf obliki.

---

Kemis

Okoljska nesreča, poslovna katastrofa, sanacija še nejasna

Emil Nanut, direktor Kemisa, pravi, da so želeli so postati, pravilneje, postajali so najboljše podjetje v sistemu gospodarjenja z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Strokovna znanja so prispevali tudi v srednješolske okoljske učbenike. Komunicirali so odprto. Pridobili so celo EMAS, v Sloveniji je teh certifikatov le peščica. Trg se jim je odpiral. Za ravnanje z nevarnimi odpadki se mora podjetje strokovno in tehnološko specializirati. Za nevarne odpadke mora nekdo poskrbeti, brez te dejavnosti je v težavah več naših podjetij, od bolnišnic do industrije. Kemis je to počel. In vendar se jim je zgodilo, kar se ne bi smelo. Emil Nanut pravi, da stoodstotne varnosti ni mogoče zagotoviti.

Kje je odpovedal sistem, saj ste pridobili znak EMAS in bi morali upoštevati tudi druge okoljske certifikate poleg okoljevarstvenega dovoljenja.

V Kemis-u se je zgodila nesreča, katere vzrok še ni znan. Naš sistem je deloval, kar se je videlo tudi pri posredovanju in saniranju posledic. Prav tako pri dosedanjih inšpekcijskih pregledih po požaru ni bilo ugotovljenih pomembnih neskladnosti. Na žalost moram ugotoviti, da se nesreče dogajajo ter da NI MOGOČE zagotoviti 100 % varnosti. Naša naloga je nenehno izboljševanje sistemov in zmanjševanje možnosti nesreč. Zato smo si zelo prizadevali, se usposabljali, imeli vaje, pregledovali področje s prenosno termo kamero… Dejstvo je, da je bilo celotno področje skladišča pokrito z javljalniki požara, z avtomatsko gasilno napravo pa so bila pokrita področja večjega tveganja – skladišče in pretakališče lahkovnetljivih snovi, področje destilacije, področje drobilnika odpadkov. Področje, kjer je zagorelo, ni bilo uvrščeno v področje večjega tveganja, ker se tam niso skladiščili lahkovnetljivi odpadki.

Na TV ste izjavili, da ste imeli pred nesrečo več majhnih požarov. Niste poostrili preventivnih ukrepov?

Dejstvo je, da se pri obdelavi odpadkov občasno pojavljajo tudi začetni požari. Zato smo imeli redna letna izobraževanja in usposabljanja naših delavcev in članov PGD z območja Vrhnike. Začetni požari so se pojavljali predvsem pri obdelavi odpadkov in so bili pogašeni brez zunanje intervencije. Za vsak vžig smo naredili analizo vzrokov in dogovorili ukrepe za zmanjšanje možnosti ponovitve. Za boljše sledenje možnosti požara smo nabavili tudi termo kamero, s katero smo na koncu delavnika pregledali celotno področje skladišča.

Precej kritik v javnosti je bilo izrečenih, ker niste posredovali seznama skladiščenih nevarnih odpadkov, gorelo pa naj bi jih 456 ton. Ali ti podatki še sedaj niso znani?

Skupaj je bilo zajeto v požaru 456 t nevarnih in 414 t nenevarnih odpadkov. Podatki so bili objavljeni na spletu takoj, ko smo jih restavrirali. Na žalost smo imeli na oddaljenem serverju le vso poslovno dokumentacijo. Vso operativno dokumentacijo pa smo imeli na računalnikih in v požarno varni serverski sobi, ki pa požara ni zdržala. Tako po požaru nismo imeli podatkov niti v papirnati niti v elektronski obliki. Podatke smo restavrirali iz poročila za leto 2016, ki smo ga oddali na MOP, ter iz podatkov, ki so na MOP IS odpadki, ter podatkov naših tujih poslovnih partnerjev. Ko smo podatke restavrirali, smo jih takoj objavili na spletu. Dejstvo pa je, ne glede na to, da so ti podatki javno dostopni, danes še vedno nekateri navajajo, da nismo objavili oziroma ne želimo povedati, kaj smo na dan požara skladiščili.

Kakšne so možnosti za sanacijo Kemisa, da bi lahko ponovno začeli poslovati, kolikšna je škoda in kako jo boste pokrili?

Mislim, da obstajajo realne možnosti za ponovno delovanje Kemis-a. Po požaru že delno poslujemo kot posredniki. To pomeni, da določene vrste odpadkov prevzamemo od naših poslovnih partnerjev na izvoru in jih oddajamo prevzemnikom doma in v tujini. Ta aktivnost poteka neposredno od povzročitelja odpadkov do prevzemnika, Kemis odpadkov ne dovaža na lokacijo v Vrhniki. So pa te aktivnosti nujne za normalno in varno delovanje slovenske industrije, saj brez Kemisa v Sloveniji ni zadostnih kapacitet za ustrezno odstranitev vseh odpadkov. Končna odločitev o načinu izvedbe sanacije bo sprejeta po tem, ko bodo znani vsi rezultati preiskav in analiz. Nekatere ključne, kot so na primer ugotovitve kriminalistične preiskave o vzrokih požara, še čakamo. Kemis je bil zavarovan v skladu z zavarovalno politiko lastnika. Analize finančnih posledic požara s strani zavarovalnice še potekajo, zato tudi končna ocena škode še ni znana.

Kako ste se dogovorili s partnerji, s katerimi ste imeli podpisane pogodbe za zbiranje in skladiščenje nevarnih odpadkov?

Partnerjem smo prek naše spletne strani, nekaterim pa tudi z osebnimi dopisi, sporočili , da smo močno omejeni v poslovanju ter da do končne sanacije objekta lahko na področju odpadkov delujemo le kot posrednik. Na področju embalaže in industrijskega čiščenja pa nimamo formalnih omejitev. Omejitev je poškodovana oprema.

Ali pričakujete, da boste lokalno skupnost in občane prepričali za nadaljevanje poslovanja na sedanji lokaciji? Kakšen je načrt dogovarjanja z lokalno skupnostjo in občani, katere argumente boste navajali?

Zavedamo se, da bo to najtrši oreh, kajti tudi najnovejše rezultate meritev onesnaženosti občani niso sprejeli pozitivno, ker jim ne verjamejo. V Kemisu rezultatom pooblaščenih strokovnih institucij verjamemo. Dejstvo pa je, da nam je medijska vojna, v kateri je bilo objavljenih ogromno neosnovanih in zavajajočih informacij, poleg požara, povzročila največ škode. Tudi posledica medijskega poročanja je, da danes ljudje ne verjamejo nikomur. Naš cilj je, da z vztrajnim in poštenim delovanjem dokažemo, da smo podjetje, ki je vredno zaupanja, kajti nekdo se mora ukvarjati tudi z nevarnimi odpadki. Zavedamo pa se, da to ne bo enostavna naloga. Na določen način nas navdaja optimizem tudi zaradi klicev posameznih krajanov, ki nam kljub požaru zaupajo, vendar se zaenkrat niso pripravljeni javno izpostaviti.

Koliko je osnov za sume, da trije požari na odlagališčih odpadkov, zgodili so se v zelo kratkem času, niso naključni?

Konkretnih primerov ne morem komentirati. Dejstvo pa je, da dejavnosti ravnanja z odpadki niso željen sosed in marsikomu bi zelo prav prišlo, da se te dejavnosti preselijo drugam. Toda kam? Problem je v tem, da lokacije »drugam« v Sloveniji ni. Sindrom NIMBY (ne na mojem dvorišču) je v Sloveniji povsod prisoten.

Zakaj niste takoj po požaru zahtevali koordinacijo sanacijskih ukrepov na državni ravni?

Celoten postopek gašenja in vseh povezanih aktivnosti je vodil štab CZ Vrhnike. Po moji oceni odlično, kar dokazuje tudi to, da pri tem požaru nihče ni bil resneje poškodovan kljub temu, da je v njem sodelovalo več kot 300 ljudi. Koordinacija z republiško CZ je bila vzpostavljena. Največji problem je nastal po požaru, ker ni bilo takoj koordiniranih strokovnih interpretacij rezultatov meritev. Po požaru in še danes se moramo braniti v tej medijski vojni, ki jo na Vrhniki in tudi na državnem nivoju vodijo nekateri zaradi nekih svojih »višjih« interesov. Dokaj jasno je, da vsem tem niso v interesu rezultati, ki dokazujejo, da požar v Kemis-u ni bil okoljska katastrofa, kot nekateri še vedno navajajo. Za nas v Kemis-u je požar okoljska nesreča in poslovna katastrofa, vendar jo bomo z dobro ekipo Kemis-a tudi premagali. Me pa kot direktorja zelo bolijo vse neresnice in ostale medijske manipulacije, ki povezujejo požar v Kemisu z res pravimi katastrofami , ki so se zgodile v Bophalu, Sevesu, Fukušimi… To je, milo rečeno, neokusno. Še vedno sem torej mnenja, da je poleg požara največ škode Kemis-u naredilo nepravočasno in preveč strokovno obveščanje, ki so ga mediji izkoristili za prikaze »katastrofalnosti«, kar v današnjih časih vodi k največji branosti in gledanosti. Vesel sem, da rezultati meritev kažejo, da požar ni prinesel hudih in dolgoročnih posledic za okolje, kot so napovedovali nekateri »strokovnjaki«. Dejstvo pa je, da je pri vsakem požaru prisotno onesnaženje. Ne le pri požarih, tudi pri drugih izgorevanjih v pečeh, avtomobilih, cigaretnem dimu….

Katere spremembe bo, glede na požar in tveganja, v prihodnje potrebno uveljavili v sistemu ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji?

Kar nekaj sprememb bo povezanih s tehnično protipožarno varnostjo, pa tudi z modeli organizacije ukrepanja ter seveda obveščanja. 

---

Temelj sistema civilne zaščite so občine

Srečko Šestan, poveljnik civilne zaščite:

Vodim medresorsko delovno skupino za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o. Moja naloga koordinatorja je izhod v sili, v začetku tega ni bilo. Nesreča je bila v obratu in se je odzvala lokalna oblast. Vendar ta ne more koordinirati državnih služb, ki so pomagale ugotavljati posledice nesreče. Ni predpisa, ki bi določal odgovornost neke inštitucije v takšnih primerih, zato bo Vlada RS imenovala posebno medresorsko komisijo, ki bo pripravila predlog za postopek, kako ravnati v prihodnje. Podobnih požarov je bilo v preteklosti že nekaj, primer, ko je gorela lakirnica v Gorenju, tovarna v Kopru, hladilnica Marcatorja, a takšnega alarma kot zdaj še ni bilo. Očitno se je nekaj premaknilo. Temelj sistema, ko gre za civilno zaščito, so občine. Če gre za večje razsežnosti, pa se vključi država. V novi oceni tveganja, ki so jo naredili na ministrstvu za okolje in prostor, Kemisa in Vrhnike ni.

---

Saubermacher Slovenija

Pridobivanje dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov je ozko grlo

Podjetje Saubermacher Slovenija je moralo po požaru prevzeti del obveznosti iz Kemisovih pogodb s partnerji – podjetji v zdravstvu, kemični industriji, komunali in drugod, saj so povzročitelji nevarnih odpadkov v zagati in pred zastoji, če nastane vrzel v njihovem zbiranju oz. prevzemanju in skladiščenju. Vendar Rudi Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija, pojasnjuje, da se čez noč ne da ničesar storiti brez ustreznih dogovorov s prevzemniki in brez dovoljenj za izvoz. Prav pridobitev dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov je ozko grlo. V Sloveniji ni dovolj zmogljivosti za odstranjevanje oziroma predelavo nevarnih odpadkov. Primer Kemisa je pokazal, da so objekti za zbiranje in skladiščenje nevarnih odpadkov v Sloveniji nujni, pravi Rudi Horvat, saj lahko sicer pride do zastojev v poslovanju in delu številnih podjetij.

Skladiščenje in predelava nevarnih odpadkov je vedno okoljsko tveganje, zato je toliko večja odgovornost upravljavcev centrov za nevarne odpadke. V Sloveniji se pričakuje med 140.000 do 180.000 ton nevarnih odpadkov letno, za katere je potrebno zagotoviti varen, strokoven in učinkovit sistem ravnanja. Kakšen varnostni sistem ste zagotovili v vašem centru, kakšno je tveganje za nesrečo in kakšen načrt ste sprejeli za primer ekološke nesreče?

Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem ima vsa potrebna dovoljenja – gradbeno, uporabno in IPPC dovoljenje. Prav tako smo ponosni, da je celotna lokacija zgrajena v skladu z BAT (opp. best available technology) tehnologijo ter opremljena s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Gre za eno najsodobnejših in najbolj varnih lokacij pri nas. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani. Dodaten podatek, ki vsekakor ni zanemarljiv, pa je, da je že sama lokacija Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem posebna. Nahajamo se namreč na industrijskem območju, ki ima svojo poklicno gasilsko enoto. Poleg tega velik pomen namenjamo zaščiti ljudi in okolja. Tako je celoten izpust zraka na lokaciji čiščen s posebno napravo, vodoodporni beton z lovilnim bazenom ter številni lovilniki olj pa ščitijo tla pred onesnaženjem.

In požarna varnost?

V Centru za nevarne odpadke Kidričevo imamo polstabilni gasilni sistem za gašenje rezervoarjev s peno. To pomeni, da imamo na enem mestu tako imenovano baterijo priključkov na cevovode, ki so položeni do prostorov, kjer se nahajajo rezervoarji. Na to baterijo se priključita požarna voda in penilo, tako da bi se požar pogasil s peno. Koncept požarne varnosti je izveden v skladu z 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah in določa priporočene ukrepe oziroma rešitve za dosego zagotavljanja požarne varnosti. Njen cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v objektu, uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov v neposredni bližini objekta, omejiti ogrožanje okolja ter omogočiti učinkovito ukrepanje gasilskih enot. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite. To so naprava za javljanje požara, varnostna razsvetljava, polstabilna gasilna naprava, naprava za detekcijo hlapov, sistemi za odvod dima in toplote.

Kaj menite o predlogu, da bi moralo ustrezno ministrstvo zagotoviti stalen sistematičen nadzor nad ravnanjem z nevarnimi odpadki v državi in da bi morali predelovalci natančno evidentirati strukturo zbranih nevarnih odpadkov?

Za zbiranje in obdelavo nevarnih odpadkov je potrebno odpadke pravočasno obdelati in pripraviti za končno odstranjevanje v tujini. Rešitve za odstranitev v Sloveniji namreč skorajda ni. Posledice požara v podjetju Kemis so neugodne za nadaljnjo poslovanje industrije, zdravstva, komunalnih inštitucij ipd. Prav zaradi tega so nevarni odpadki tema, ki si zasluži posebno pozornost in skrb zaradi ljudi in okolja, v katerem živimo. Za zagotovitev varnosti pri prevzemu nevarnih odpadkov ter za delovanje celotnega sistema je zelo nujna koordinacija med industrijo, prevzemniki in obdelovalci odpadkov ter državnimi uradniki oziroma organi. Celoten proces mora potekati nemoteno, sicer lahko pride do velike poslovne škode zaradi pomanjkanja kapacitet odstranjevanja nevarnih odpadkov. To se lahko pokaže na vseh področjih. Npr. zastoji v industriji, gre za izpad delovnih mest, zastoji pri obravnavi bolnikov v bolnišnicah, težave pri oddajanju nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v zbirnih centrih komunalnih podjetij in podobno. Sistem ravnanja z nevarnimi odpadki mora delovati nemoteno, da bo lahko industrija proizvajala svoje proizvode brez kakršnihkoli zastojev. Po našem mnenju je zakonodajna ureditev področja nevarnih odpadkov ustrezno urejena. Že sedaj morajo predelovalci voditi ustrezne evidence glede vrste in strukture zbranih nevarnih odpadkov. Vsekakor pa bi sistematičen nadzor, ki ne bi oviral te dejavnosti, ampak bi jo naredil boljšo, smiseln in potreben.

Po Kemisovi nesreči so se znašla nekatera podjetja, ki proizvajajo nevarne odpadke, v stiski, saj je Kemis obvladoval pomemben del trga z zbiranjem, prevozom in obdelavo odpadkov. Kolikšen del jih lahko prevzame vaše podjetje in kaj bi morala storiti okoljska in ekonomska politika, da bi stanje pri ravnanju z nevarnimi odpadki čimprej sanirali?

Podjetje Saubermacher Slovenija ne more preko noči nadomestiti ravnanja z nastalimi količinami nevarnih odpadkov iz objektivnih razlogov, saj je potrebno skleniti ustrezne dogovore s prevzemniki, nato pa pridobiti še ustrezna dovoljenja, kar tudi traja nekaj časa.

Kolikšen del nevarnih odpadkov lahko Slovenija predela doma in koliko jih mora izvoziti? Kakšne so težave pri pridobivanju dovoljenj za ravnanje z nevarnimi odpadki?

Ključnega pomena je gotovo sodelovanje pri pospešitvi postopkov za pridobivanje izvoznih dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov s strani pristojnih inštitucij. Še zmeraj opažamo pri tem zelo ozko grlo, saj so za dovoljenja za obdelavo nevarnih odpadkov oziroma pridobivanje dovoljenj za prekomejno premeščanje odpadkov še zmeraj predolgi postopki. Ne glede na nastalo situacijo pa vsekakor ostaja zavedanje, da Slovenija danes še zmeraj ne razpolaga z zadostnimi kapacitetami za odstranjevanje nevarnih odpadkov. To je problematika, o kateri se bo v bodoče potrebno in vredno pogovarjati in zaradi katere bo potrebno poiskati sodelovanje tudi zunaj naših meja.

Izrazito je bilo izpostavljeno vprašanje umestitve obratov za predelavo nevarnih odpadkov v urbano okolje, čeprav so izkušnje v državah EU različne. Koliko bo Kemisova nesreča vplivala na gospodarske in okoljske naložbe in kako bi morali iskati soglasja z občani in civilnimi iniciativami?

Kemisova nesreča bo vsekakor vplivala na okoljske naložbe. Predvsem se bo še okrepila vloga civilnih iniciativ pri (ne)umeščanju podobnih objektov na določen prostor v okolju. Vsekakor se lahko pričakuje tudi zaostrovanje in nasprotovanje takšnim objektom s strani civilnih iniciativ ter delno tudi lokalne politike. Potrebno pa je poudariti, da teh odpadkov ne ustvarjajo podjetja za ravnanje z odpadki, ampak industrijska podjetja in tudi gospodinjstva. Takšni objekti za ravnanje z odpadki so v Sloveniji potrebni, da lahko industrija nemoteno opravlja svoje dejavnosti. 

---

Ministrstvo za okolje in prostor

Zadnji redni inšpekcijski pregled v Kemisu je bil leta 2015

Ministrstvu za okolje in prostor smo poslali vprašanja, ki so se nanašala predvsem na delo Inšpekcije za okolje in naravo (ION) in Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP). Zadnji inšpekcijski pregled so v Kemisu izvedli leta 2015. Ugotovitve izrednega inšpekcijskega nadzora še niso znane, kot kaže, pa je Kemis kršil pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja.

Med vzroki za Kemisovo nesrečo je bil naveden tudi pomanjkljiv inšpekcijski nadzor obratov, kjer zbirajo in predelujejo nevarne odpadke. Kdaj je inšpekcijska služba pregledala Kemisov obrat na Vrhniki, ali so evidentirani podatki o zbranih oz. skladiščenih nevarnih odpadkih po vrsti? Ali je točno, da niso znani podatki, kaj je zgorelo v skladišču?

V primeru požara v Kemis d.o.o. dne 15. 5. 2017 je Inšpekcija za okolje in naravo (ION) Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) opravila inšpekcijski nadzor na podlagi 157a člena Zakona o varstvu okolja, ki določa, da Inšpekcija opravi izredni okoljski inšpekcijski pregled zaradi preiskave resnih okoljskih pritožb, ob okoljski nesreči iz 27. ali 28. člena tega zakona, okoljski škodi iz 110. e člena tega zakona ter izrednih dogodkov in primerov neskladnosti pri obratovanju naprave takoj, ko je mogoče, v primeru iz 77. in 78. člena tega zakona pa na podlagi obvestila ministrstva. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen dne 19. 5. in 26. 5. 2017, po katerem je bila na podlagi ugotovitev zavezancu izrečena ustna odločba, dne 31. 5. 2017 pa tudi pisna odločba. Pisna odločba IRSOP je dostopna na spletni strani.

Pred tem je ION v družbi Kemis d.o.o. izvajala redne inšpekcijske preglede na podlagi letnega plana dela inšpekcije za okolje in izredne inšpekcijske preglede na podlagi morebitnih prejetih prijav. V podjetju Kemis je bilo od leta 2011 do leta 2015 opravljeno sedem rednih inšpekcijskih pregledov. Poleg nadzora ravnanja z odpadki je bil opravljen tudi nadzor predvsem emisij snovi v vode in zrak ter obremenjevanje okolja s hrupom. Zadnji redni inšpekcijski pregled je bil opravljen konec leta 2015. Pregledano je bilo področje ravnanja z odpadki, hrup v okolje, emisija snovi v vode, emisije snovi v zrak, skladiščenje nevarnih tekočin, ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in F-plini. Nepravilnosti v zvezi s področjem nadzora niso bile ugotovljene.

Izvajalec obdelave odpadkov je dolžan skladno z Uredbo o odpadkih voditi evidenco o vrsti in količini odpadkov prevzetih v obdelavo, zavrnjenih odpadkih, skladiščenih odpadkih, obdelanih odpadkih, produktih obdelave. Izvajalec obdelave mora evidenco hraniti najmanj tri leta. Okoljevarstveno dovoljenje za napravo Kemis d.o.o predpisuje obveznost zagotavljanja računalniškega sistema, ki omogoča sledenje odpadkov skozi vse faze procesa. Podatki iz tega sistema se morajo shranjevati (“back up”). Po sedaj znanih podatkih je bila v požaru uničena vsa dokumentacija o odpadkih, ki jo je hranil upravljavec. V požaru so bili zajeti vsi upravni prostori upravljavca, tudi prostor, v katerem je bil server. “Back up” dokumentacije se je hranil v ločenem prostoru od serverja, podatkov o odpadkih na oddaljeni lokaciji niso hranili. Podatki o odpadkih, ki so se nahajali v skladiščih Kemis d.o.o. na dan požara, so bili pridobljeni iz informacijskega sistema o ravnanju z odpadki, ki jo vodi ARSO, in sicer v skladu z Uredbo o odpadkih.

Izdana je bila odločba o prenehanju obratovanja družbe Kemis, vendar je bil s tem ogrožen sistem zbiranja nevarnih odpadkov, saj Kemis obvladuje pomemben del trga. Kako se v Sloveniji rešuje zbiranje, skladiščenje in predelava nevarnih odpadkov po nesreči, kako je z dovoljenji za izvoz in ali bo Kemis po sanaciji še lahko opravljal svojo dejavnost, saj je bil znan kot eno najbolj strokovnih in odgovornih podjetij za ravnanje z nevarnimi odpadki?

V skladu z izdano inšpekcijsko odločbo, ki pa še ni pravnomočna, naprava, v kateri se izvaja dejavnost predelave ali odstranjevanja odpadkov po postopkih D1, D13, R2, R12, R13, upravljavca Kemis d.o.o., do vzpostavitve pogojev iz veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja ne sme obratovati, razen v delu izvajanja ukrepov za preprečitev dodatne okoljske škode oziroma sanacijo okoljske škode, nastale po požaru v napravi dne 15. 5. 2017, skladno z določbami ZVO-1. Način izvedbe sanacije predpisuje ZVO-1 v členih od 110. a do 110.i.

Ali je Inšpektorat obrate za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji uvrstil med prednostne naloge za stalni nadzor, katere obrate in zbiralce oz. predelovalce nadzira in kaj je ugotovil?

Nadzor vseh obratov, ki ravnajo z odpadki, je del rednega inšpekcijskega dela.

ION izvaja inšpekcijski nadzor pri ti. IED zavezancih skladno z letnim načrtom dela, ki je izdelan po postopku ocenjevanja, ki upošteva različne parametre okoljskega tveganja. Poleg tega so pri načrtovanju pregledov upoštevane določbe 23. člena Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja), ki govori o okoljskih inšpekcijskih pregledih. Določila o načrtovanju in izvajanju inšpekcijskih pregledov iz te direktive so prenešena tudi v slovenski pravni red v 156a. člen Zakona o varstvu okolja in se ne razlikujejo od načrtovanja in izvajanja pregledov drugod po Evropi. Nadzor se izvaja tudi na podlagi prijav in obvestil drugih organov (ARSO), ki, v kolikor na podlagi analiz letnih poročil ugotovi pomanjkljivosti, obvesti inšpekcijo.

Kako lahko Inšpektorat deluje v sistemu ravnanja z nevarnimi odpadki kot dejavnik, ki lahko odločilno prispeva k preventivi oziroma preprečevanju ekoloških nesreč?

IRSOP z inšpekcijskimi nadzori skrbi za zakonitost obratovanja oseb, ki ravnajo z nevarnimi odpadki, kar zagotovo prispeva k večji varnosti. Dejstvo pa je, da je odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode v skladu s 110a členom ZVO-1 na strani povzročitelja obremenitve.

Kolikšen delež nevarnih odpadkov mora Slovenija predelati v tujini?

Deleža predelave nevarnih odpadkov v tujini nima določena nobena država. Podjetja sama iščejo predelovalce oz. odstranjevalce (ne)nevarnih odpadkov v tujini. Za nevarne odpadke pa morajo podjetja pridobiti soglasja pristojnih organov, s katerim jim dovoljujejo prevoze nevarnih odpadkov na predelavo/odstranjevanje v tujino.

Po podatkih SURS-a, ki obdeluje podatke ARSO, je v letu 2015 nastalo 145.991 ton nevarnih odpadkov. Podatki za leto 2016 še niso obdelani. Več je na voljo na spletni strani (SURS – tabele odpadki).

Katere pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja so kršili v Kemisu. Kaj je najbolj v fokusu inšpekcijskega nadzora v obratu, kjer predelujejo nevarne odpadke?

Izredni inšpekcijski nadzor, uveden na podlagi 156. a člena ZVO-1, ob primeru okoljske nesreče, požaru, ki je izbruhnil 15. 5. 2017 v napravi upravljavca Kemis d.o.o., še ni zaključen. Izpolnjevanje vseh predpisanih obveznosti iz OVD se še ugotavlja. Na podlagi inšpekcijskih ogledov, opravljenih dne 19. 5. in 26. 5. 2017, je bilo zbranih dovolj dokazov, ki kažejo na kršitev pogojev iz OVD, zaradi česar je grozila neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali povzročitev znatnega škodljivega vpliva na okolje, zaradi česar je bila upravljavcu odrejena obveznost ustavitve naprave. 

---

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Vrhniško območje bodo zaradi izpostavljenosti strokovno spremljali

Nacionalni inštitut za javno zdravje pritrjuje, da obveščenost občanov po požaru v Kemisu nekaj časa ni bila koordinirana. Pozneje so se razmere spremenile. Kako bo s sanacijo, se še ne ve.

Odgovore je pripravila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kakšne so posledice Kemisove nesreče na Vrhniki na zdravje ljudi in v naravi?

Dolgotrajne vplive na zdravje bomo na NIJZ lahko ocenili na podlagi podatkov, ki nam jih bodo nudile analize tal, nekaterih vrtnin z veliko površino npr. solate, kapnice in rastlinja. Prvi rezultati so za prebivalce Vrhnike in okolice spodbudni. Kažejo na to, da so se snovi, ki so nastajale ob požaru, dvignile visoko v ozračje, razpršile in razredčile. Stanje, ki ga bomo ugotovili v okolju, bomo celostno predstavili in ocenili vplive na zdravje ljudi. Hkrati bomo predlagali tudi ukrepe sanacije, če bodo ti potrebni. Zaskrbljeni smo zaradi onesnaženja sedimenta potoka Tojnica, ki sicer neposredno ne vpliva na zdravje ljudi, vendar je del življenjskega okolja prebivalcev Vrhnike in okoličanov.

Določen delež k vplivu požara na zdravje ljudi pa lahko pripišemo tudi stiski občanov, ki so dobivali zelo različne informacije o tem, kako naj ravnajo in kakšne posledice za zdravje sebe in svojih otrok lahko pričakujejo. Strinjamo se, da je bila obveščenost prebivalcev nekaj dni nekoordinirana, kar smo poskušali spremeniti z brezplačno telefonsko številko, spletnim naslovom, informacijsko pisarno in mobilnimi enotami. Vse z namenom, da občani pridobijo informacije, ki jih zanimajo. Kakšni so bili vplivi takojšnje izpostavljenosti ljudi na intervenciji, spremljajo in obravnavajo pristojne Službe za medicino dela, prometa in športa.

Kako jih bo mogoče sanirati, v kakšnem času in s katerimi ukrepi?

O sanaciji trenutno še ne moremo podati informacij.

Ali se lahko zdravstveno stanje občanov poslabša šele čez leta? Kateri strupi so najnevarnejši?

Prav zato, da bi preprečili dolgotrajno izpostavljenost onesnaževalom, ki so posledica gorenja, je načrtovano spremljanje tega območja. O vsebini tega spremljanja pa je do prejetja analiz okolja še preuranjeno govoriti. Vemo, da so ob gorenju nastajali dioksini. Dioksini so široka skupina kloriranih obstojnih organskih onesnaževal, od katerih so številni škodljivi za zdravje ljudi. Ti učinki niso takojšnji, razen ob res visokih koncentracijah, česar pa ob tej nesreči nis(m)o zaznali. Njihova škodljivost se tako lahko izrazi le ob izpostavljenosti, ki traja daljše časovno obdobje. Kot že rečeno, prvi rezultati segmentov okolja kažejo, da je izpostavljenost prebivalcev Vrhnike in okolice nizka. Dioksini so tudi sicer, resda v nizkih koncentracijah, prisotni v živilih, predvsem v živilih živalskega izvora.

V Sloveniji je že nekaj let prepovedan herbicid Axiom AT, v njem pa naj bi bili sestavini atrazin in fluenacet. Ali je ugotovljeno, da je v požaru gorel tudi ta herbicid in kdo ga še uporablja, če je prepovedan?

Teh informacij na NIJZ nimamo.

Kaj svetujete prebivalcem Vrhnike po ugotovljenih analizah glede uporabe vrtnin, vode in trave za krmo živali?

Naša priporočila so vedno zasnovana zelo preventivno in v smeri največjega zmanjševanja izpostavljenosti. Dostopna so na naši spletni strani: http://www.nijz.si/sl/priporocila-okoliskim-prebivalcem-po-pozaru-pri-vrhniki. Priporočila nastajajo na podlagi vseh informacij, ki si jih izmenjujemo med Agencijo RS za okolje, Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in različnimi inšpekcijskimi službami. Poleg in ob dogodku v zvezi s požarom bi bilo zanimivo vedeti, kako zdravi so sicer prebivalci občine Vrhnike ali prebivalci okoliških občin, kar si lahko ogledate na povezavi: http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2017. 

---

Eko Plastkom

Redni pregledi okoljske inšpekcije, nepravilnosti ni bilo

Marjan Gulič, Eko Plastkom:

Kaj je povzročilo požar?

Vzroki požara, ki je v noči z 8. na 9. junij 2017 zajel naše proizvodno-skladiščne prostore v IOC Ljutomer, še vedno niso znani. Kriminalistična policija in forenziki so svoje delo na objektu sicer že