Povpraševanje po premaznih kartonih v Evropi se še povečuje – EOL 80

Koliko so točne ocene, da se na globalnem trgu povečujeta proizvodnja in poraba kartona kljub recesiji? Katere države in panoge prednjačijo? In EU? Po katerem kartonu je v Sloveniji največ povpraševanja?
Ocene so dokaj točne, čeprav so posamezna gibanja po proizvodih in trgih različna. Vsekakor velja, da so v široki družini proizvajalcev papirjev, kartonov in vlaknin že kar nekaj let najbolj izpostavljeni grafični papirji, ki izkazujejo negativne trende skoraj v vseh državah, bistveno bolje pa gre, kar zadeva povpraševanje, higienskim papirjem ter papirnati in kartonski embalaži. Povpraševanje po premaznih kartonih v Evropi že nekaj let raste kljub padcu ali stagniranju bruto družbenega proizvoda. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj v prvem kvartalu premazni kartoni iz vračljivega papirja dosegajo 0,7-odstotno rast, kartoni iz svežih vlaknin pa 3,6-odstotno. Ta rast in dobrih 10 % izvoza predvsem na srednji in daljni vzhod omogočata 95-odstotno izkoriščenost proizvodnih kapacitet evropskih proizvajalcev premaznih kartonov. V svetovnem merilu podrobneje spremljamo kitajski trg in njegovo povpraševanje v povezavi s proizvodnimi kapacitetami; njihovi presežki namreč pritiskajo na evropski trg. Dinamika investiranja v nove kapacitete je tam močno upočasnjena, kar pomeni, da dejanska rast povpraševanja ni tolikšna, kot so načrtovali oz. kot objavljajo. Glede na navedeno lahko ocenim, da so tržne razmere predvsem v Evropi za proizvajalce premaznih kartonov ugodne, kar samo po sebi ne zagotavlja uspeha proizvajalcev. Omogoča pa normalno delovanje, če so zagotovljeni elementi konkurenčnosti na globalnem trgu.

Slovenski trg, kjer pokrivamo približno tri četrtine potreb, primerno raste, predvsem na programih, vezanih na oba farmacevta. Tu dosegamo količinske rekorde.

To pomeni finančno stabilnost. Vaše podjetje v zadnjih letih ni doživelo pretresov in poslovni rezultati kažejo stalno rast. Koliko naložba vpliva na vaše poslovanje?
Večjih negativnih odklonov v delovanju podjetja res ni bilo, treba pa je poudariti, da se je finančni rezultat v zadnjih letih slabšal. Naložba v prenovo večjega kartonskega stroja in posodobitve preostalih sklopov in naprav, končana v začetku leta 2012, je mejnik v razvoju količevske papirnice. Z njo smo se dolgoročno usmerili v proizvodnjo premaznih kartonov, izdelanih iz svežih vlaknin, ki imajo praviloma višjo dodano vrednost in izkazujejo višjo rast na trgu. Pomeni tudi temelj za našo rast v prihodnosti, kar potrjujejo finančni rezultati lanskega in letošnjega leta. Naš proizvodni program je po njeni izvedbi namreč postal kombiniran, saj na istem kartonskem stroju proizvajamo izmenično oba proizvoda. Tako delo zagotavlja visoko prilagodljivost na morebitna kratkoročna negativna nihanja na trgu in s tem doseganje stabilnejših rezultatov.

Za konkurenčnost na trgu je ključno, ali s strukturo proizvodov in materialov sledite trendom in zahtevam. Kako ste reagirali v zadnjih treh letih z novimi proizvodi? Kaj se spreminja v proizvodnji kartonov?
Uvedba novih in temeljita izboljšava sedanjih proizvodov je temelj za doseganje konkurenčnosti v današnjih tržnih razmerah. V zadnjih treh letih smo prenovili, zamenjali in na novo uvedli več kot polovico proizvodnega programa. Temelji za prenovo in/ali uvedbo novih proizvodov so bili in bodo najbrž tudi v prihodnje na eni strani vse večje zahteve tiskarjev in izdelovalcev kartonske embalaže po doseganju čim višje produktivnosti, ki se meri s hitrostjo, izmetom, zastoji itd. pri delu, in na drugi strani naraščajoče oblikovne in izvedbene zahteve embalažnih rešitev, ki velikokrat zahtevajo premik s kartonov, narejenih iz vračljivega papirja, na kartone, izdelane iz svežih vlaknin.

Proizvajalci embalaže so pod pritiskom naročnikov, ki zahtevajo optimizacijo stroškov. Material je med bistvenimi stroški. Kako ste reagirali na zahteve svojih kupcev?
Kupci in prodajalci katerega koli blaga s pogajanji in dogovorom dosežejo sklenitev posla. To velja tudi za embalažne reprodukcijske materiale, med katerimi je karton najpomembnejši, vsaj kar zadeva delež v stroških. Naša prodajna usmeritev predvsem na domačem trgu že dalj časa izpostavlja kratke dobavne roke in prevzem skladiščenja blaga pri nas za določeno obdobje, kar omogoča kupcem optimiziranje materialnih tokov in zmanjšuje potrebo po financiranju obratnih sredstev. Skupaj s sprejemljivo ceno to pomeni prodajni servis, ki je poleg novih proizvodov zagotovil precejšnjo rast in obseg prodaje.

Kateri stroški v poslovanju se vam v zadnjih dveh letih najbolj povečujejo in vplivajo na vašo konkurenčnost? Menedžerji najbolj opozarjajo na stroške energentov.
Obupno visoki so bili stroški za zemeljski plin še v prvem polletju lanskega leta, ko smo plačevali tudi do 35 % več kot naši konkurenti v Nemčiji ali Avstriji. Letos se je stanje izboljšalo, vendar je še vedno daleč od ravni evropskih konkurenčnih cen za odjemalce naše velikosti. Razlog je, kot mnogokrat, večplasten. Od majhnosti, zaprtosti in nezanimivosti slovenskega plinskega trga prek prevladujočega položaja enega dobavitelja plina do izjemno visoke razlike med cenami plina, ki se oblikujejo na podlagi tako imenovane oljne formule in borzno oblikovanih cen, izhajajočih iz čezmorskih dobav in vezanih na uplinjanje. Tudi pri strošku elektrike nas je februarja letos prizadelo več kot trikratno povečanje podpor za financiranje OVE in SPTE. Preostali stroški stalno naraščajo, vendar večinoma ni večjih dvomestnih podražitev. Seveda je v tem okviru tudi tri- do petodstotna letna rast stroška dela.

V panogi ste med tistimi direktorji, ki že več let opozarjate na prenizko dodano vrednost v panogi. Kje je vaše podjetje letos? Kje je Slovenija in kje so najboljši?
Res je, dokler bo dodana vrednost manj kot 40.000 EUR na zaposlenega in se bosta za plače namenjali njeni dve tretjini do tri četrtine, ne bo razvoja in blagostanja v Sloveniji. Kar skrbi, je trend. V zadnjih desetih in več letih ni bilo omembe vrednega napredka, zato še zdaj gospodarske družbe financirajo razvoj s tujimi, v tem primeru, domačimi bančnimi viri. Zanimiv je dokaj zaskrbljujoč in alarmanten podatek iz leta 2007, da je bilo slovensko gospodarstvo v sedemindvajseterici drugo najbolj zadolženo – takoj za grškim. Pojavna oblika tega davka je poleg tajkunskih zgodb in globalne krize naša sedanjost.

Letos se gibljemo med 75.000 in 80.000 EUR na zaposlenega; za panogo, ki ji pripadamo, je ta rezultat odličen tudi v evropskem merilu, vendar je še daleč od nekaterih najboljših velikih slovenskih industrijskih izvoznikov, med katere štejem oba farmacevta, ki sta blizu 100.000 EUR na zaposlenega.

Kakšen poslovni rezultat pričakujete do konca leta? Bosta lanska realizacija in dobiček presežena?
V naši panogi poleti ni mogoče napovedovati rezultata ob koncu leta. Poslovne procese vodimo tako, da bi vsaj zadržali trend in dinamiko, ki smo ju dosegli v prvi polovici leta. Upamo pa, da ju bomo lahko presegli. Vsekakor pa bo lanski vrednostni in fizični obseg prodaje in končni finančni rezultat bistveno nad lanskoletnim, ko smo dosegli 4 milijone EUR čistega dobička.

Kakšno je domače poslovno okolje v primerjavi z lanskim? Kaj pričakujete od ekonomske politike? Kako ocenjujete dvig DDV?
Domače poslovno okolje, s katerim imamo poslovne odnose, je vitalno, dinamično, zahtevno, uspešno in finančno stabilno. Pravo nasprotje državi, ki ji vsi pripadamo. Razlog za to je v stabilnih razmerah v njihovi prodajni verigi in v povečani usmerjenosti v izvoz.

Pošteno rečeno, od ekonomske politike kratkoročno ne pričakujem ničesar pozitivnega, vesel bom, če njeni snovalci ne bodo prišli na idejo, da bi v želji po sanaciji državnih financ kakor koli neposredno ali posredno obremenili predvsem izvoznike, ki imamo edini še relativno stabilen denarni tok.

Dvig DDV je bila pregreta politična zgodba, ki ne bo imela velikih, kaj šele usodnih posledic. Potrošniki bodo za posamezne dobrine plačali nekoliko več, poraba se bo nekoliko zmanjšala, posamezne gospodarske družbe bodo pa dvig davka prevzele nase in opravile majhen reinženiring poslovanja, kar bo zanje dobro in bo povečalo njihovo (izvozno) konkurenčnost. Vsekakor pa je slovenska politika enega jokerja iz sanacijskega nabora zaigrala; tisti, ki ostajajo v naboru, so manj prijazni.

Kakšni so vaši prodajni načrti na slovenskem in globalnem trgu? Kakšno prednost pomeni mreža tujega lastnika?
Prodajni načrti so skladni s cilji, ki smo si jih postavili, ko smo prenovili proizvodni program z naložbo pred dvema letoma. Tu smo načrtovali rast na domačem in tujem trgu, kar dejansko tudi dosegamo kljub oteženemu poslovanju v posameznih državah zaradi šibke rasti oz. celo zmanjšanja posameznih ekonomij. Razvita prodajna mreža, ki jo ima predvsem v Evropi naš koncern, je prednost za nas, saj pomeni razvejano in močno oporno točko na najvitalnejšem delu poslovnega procesa za naše podjetje in druga sestrska podjetja v Evropi.

Razvoj in naložbe?
Naložbe v letošnjem letu ne bodo presegale naše običajne letne vrednosti, ki je 4 do 5 milijonov EUR. Namenjene bodo, kot običajno, posodobitvi tehnologije in opreme.

Po katerih kazalnikih bi se lahko predstavili kot zeleno podjetje?
Gledano celovito, se velika papirnica težko umešča med zelena podjetja; je pač velik porabnik energije in vode, njena proizvodnja se meri v desettisočih in stotisočih ton. Pravo merilo zato je njen položaj v panogi, tu pa se naša papirnica odreže zelo dobro, saj dosegamo nekajkrat nižje posamezne vrednosti obremenjevanja okolja do zakonsko določenih in/ali do vrednosti, ki izhajajo iz najboljših razpoložljivih tehnologij. Glede tega se lahko štejemo za zeleno podjetje.

Kaj pomeni novo poglavje Duropacka v Sloveniji z vidika panoge?
Težko ocenjujem vlogo novega, velikega Duropacka v Sloveniji po njegovi dokončni konsolidaciji. Vsekakor bo šlo za podjetje z večinskim tržnim deležem na slovenskem trgu, ki bo kot vsa druga moralo dokazovati svojo poslovnost in konkurenčnost, sicer bodo kupci naročali v tujini in pri transportni embalaži je radij ekonomičnosti nabav okoli 200 km, kar ni veliko.