EU in ekoinovacije | | dr. Darja Majkovič | |
Evropska komisija je decembra 2011 sprejela akcijski načrt za ekološke inovacije Eco-Innovation Action Plan (EcoAP), saj so ekološke inovacije bistvenega pomena za izvajanje strategije Evropa 2020 za pametno in trajnostno rast. Te inovacije omogočajo boljše odzivanje na okoljske pritiske, zato je potrebno povečati njihovo število in komercializacijo. Ker imajo okolju prijazne tehnologije ugoden vpliv na podjetja in prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest, so ekološke inovacije bistvenega pomena za gospodarsko konkurenčnost Evrope. | |
Ekološka inovacija je vsaka oblika inovacije, katere cilj je ali ki je usmerjena v znaten in viden napredek v smeri trajnostnega razvoja. Pri tem se upošteva zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, boljše odzivanje na okoljske pritiske oziroma doseganje učinkovitejše in odgovornejše rabe naravnih virov. Spremljanje materialov, energije in emisij je potrebno skozi celoten življenjski cikel proizvoda (pristop od zibke do zibke).
Akcijski načrt za ekološke inovacije je ena od zavez vodilne pobude Unija inovacij, ki temelji na Akcijskem načrtu okoljskih tehnologij (Environmental Technologies Action Plan – ETAP) iz leta 2004. Akcijski načrt zajema ukrepe na področjih povpraševanja in ponudbe, raziskav in industrije ter politike in finančnih instrumentov. Ker ima okoljska zakonodaja ključno vlogo pri spodbujanju ekoloških inovacij, se predvideva tudi pregled okoljske zakonodaje.
Z akcijskim načrtom do zelene rasti
Komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem dejal: »Izziv za to stoletje so inovacije, s katerimi bo treba čim bolj izkoristiti naše vire – z manj narediti več – in omejiti učinke naših dejavnosti. Evropa mora sprejeti izziv in postati vodilna na tem področju, če želimo biti konkurenčni v svetu z vedno bolj omejenimi viri. Povsod po svetu povpraševanje po okoljski tehnologiji, izdelkih in storitvah ne glede na krizne čase hitro narašča, zato je to področje, na katerem Evropa lahko veliko ponudi. To je načrt za zelena delovna mesta in zeleno rast.« (EK, 2012)
Akcijski načrt bo z usmerjenimi ukrepi povečal število ekoloških inovacij v vseh gospodarskih sektorjih. Za oblikovanje krepkejšega in stabilnejšega povpraševanja po ekoloških inovacijah bodo sprejeti ukrepi na področjih ureditvenih pobud, zasebnih in javnih naročil ter standardov, za izboljšanje pripravljenosti vlaganja in priložnosti mreženja pa bo zagotovljena podpora za mala in srednja podjetja (MSP).
Ključni vidiki novega akcijskega načrta so:
1. uporaba okoljske politike in zakonodaje za spodbujanje ekoloških inovacij,
2. podpora predstavitvenim projektom in partnerstvom za uvedbo obetavne, pametne in kompleksne operativne tehnologije na trgu,
3. razvoj novih standardov za spodbujanje ekoloških inovacij,
4. aktiviranje finančnih instrumentov in podpornih storitev za MSP,
5. spodbujanje mednarodnega sodelovanja,
6. podpora razvoju novih spretnosti in delovnih mest ter z njimi povezanimi programi usposabljanja za prilagoditev potrebam trga dela,
7. spodbujanje ekoloških inovacij prek evropskih partnerstev za inovacije.
Kmalu verificiranje okoljskih tehnologij
Inovatorji pogosto naletijo na težave v fazi uspešnega lansiranja inovativnega proizvoda/storitve na trg. Evropska komisija bo zato skupaj s sedmimi državami članicami – Slovenije ni med njimi – zagnala pilotni projekt Environmental Technology Verification (ETV). Gre za verificiranje s tretje strani (pooblaščen verifikacijski organ) o lastnostih nove ekološke tehnologije, kar zmanjšuje tveganje kupca tehnologije (EK, 2011a).
Evropske ekološke industrije so pomemben gospodarski sektor z letnim prihodkom, ocenjenim na 319 mrd evrov, kar je približno 2,5 odstotka BDP Evropske unije. V sektorju imajo vodilno vlogo upravljanje z odpadki, oskrba z vodo, upravljanje z odpadnimi vodami in reciklirani materiali. V letu 2005 je ekološka industrija na področju EU 27 zaposlovala 3,5 mio ljudi, kar je precej več kot npr. avtomobilska industrija (2,7 mio) ali kemična industrija (3,4 mio). Letna rast zaposlovanja beleži stalen trend naraščanja, najbolj izrazito na področju OVE in reciklaže (EK, 2011b). Na globalnem trgu ekoloških industrij v nekaterih panogah Evropa beleži pomembne tržne deleže: preko 70 odstotkov globalnega tržnega deleža pri sončnih elektrarnah, pri avtomatskih separacijah materialov; na področju sintetičnih biogoriv in tehnologij shranjevanja energije pa je EU vodilna na področju razvoja in raziskav (EK, 2011c).
Za uresničitev ciljev EcoAP so na voljo tudi finančna sredstva. Omenimo programe Komisije, ki promovirajo okoljske tehnologije, kot so: program Eco-innovation znotraj The Competitiveness and Innovation Framework Programme (CIP), ki podpira komercializacijo eko-inovativnih proizvodov in storitev, LIFE+, 7. Okvirni program in Marco Polo.
Viri:
Evropska komisija. 2011a. Delovni dokument. The Environmental Technology Verification (ETV) initiative
Helping Eco-Innovations to reach the Market. 14 str.
Evropska komisija. 2011b. Delovni dokument. Impact assesment. Innovation for sustainable future – EcoAP. 105 str.
Evropska komisija. 2011c. Innovation for a sustainable Future: The Eco-innovation Action Plan (Eco-AP). Communication from the Commision to the Europena Parliament, the Council, The European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions.
Evropska komisija. 2011. Akcijski načrt za ekološke inovacije za zagotavljanje zelene rasti in okoljskih koristi podjetij – sporočilo za medije.