Povpraševanja ni malo, največ je sanitarne sečnje – EOL 114/115

Čeprav je poteklo le nekaj mesecev, odkar ste začeli s poslovanjem, povejte, kaj vas je najbolj zaposlovalo? Ste v tem času vzpostavili tudi kontakte s koncesionarji, ki so se jim po dvajsetih letih iztekle koncesijske pogodbe in so se znašli v težkem položaju?

Največja težava, s katero smo se soočili, je bil izredno velik obseg poseka zaradi velike obsežnosti delovanja podlubnikov, to je bil sanitarni posek označen s strani Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Dejstvo je, da je bila družba SiDG v prvih dveh mesecih še organizacijsko zelo šibka in dinamike zahtevane sečnje ni uspela zagotavljati. Dodaten razlog je tudi ta, da je SiDG zavezan k oddaji del preko javnih naročil, kar dolžino postopka samo podaljša. Naslednji problem je avtomatsko zajemanje podatkov pri oddaji gozdno lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, saj gre za zahtevne programske in strojne rešitve, ki pa so v tem trenutku že tudi uspešno realizirane.

In koncesionarji?

Izvajalce za izvedbo del v gozdovih v lasti RS smo v okviru postopkov javnega naročanja iskali v skladu s Pravili o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanja z državnimi gozdovi. Merila je sprejela Vlada RS v vlogi skupščine SiDG. Na razpise se med drugimi usposobljenimi izvajalci prijavljajo tudi nekdanji koncesionarji, torej se z njimi srečujemo kot izvajalci za sečnjo in spravilo. Z nekaterimi smo podpisali tudi pogodbe o dobavi hlodovine, saj imajo organizirano lastno predelavo. Sicer pa smo na SiDG zaposlili preko 60 delavcev, ki so bili prej zaposleni pri dosedanjih koncesionarjih. Gre predvsem za delo na oddaji lesa, ki ga sedaj bivši koncesionarji ne opravljajo več.

Kako gre torej prodaja, katere lesne sortimente ste ponudili trgu, kdo so bili kupci in kakšne cene ste dosegali? Izvoz?

Prodaja GLS poteka v skladu s Pravili družbe, sprejela pa jih je Vlada RS v vlogi skupščine letos junija. Merila veljajo za nedoločen čas. Obstajajo štirje načini prodaje gozdno lesnih sortimentov: prodaja po izmeri, količinska prodaja, prodaja na javnih dražbah in, izjemoma, prodaja na panju. Na spletni strani smo objavili poziv vsem zainteresiranim za prijavo količin po strukturi, gre za drevesno vrsto in dolžino GLS. Prejetih je bilo preko 100 povpraševanj. SiDG je nato vsem primarnim predelovalcem iz Slovenije poslal osnutek pogodbe za dokončni dogovor glede količine in cen. Hkrati je družba SiDG na spletnih straneh objavila Cenik za prodajo gozdno lesnih sortimentov na kamionski cesti za leto 2016. Pripravljen je bil na podlagi tržne analize gibanj cen v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Cenik predstavlja izhodišče za dogovarjanje končne cene med SiDG in kupcem, seveda pa se cena prilagaja razmeram na trgu.

Les iz sanitarne sečnje?

Da, predvsem iz sanitarne sečnje, torej smreka kakovosti še primerne za razrez. Od redne sečnje za leto 2016 je imela SiDG na razpolago še 390.000 m³, ki jo je v času intenzivnega delovanja podlubnikov SiDG sekal le v predelih Slovenije z manjšim obsegom delovanja podlubnikov. Hlodovina se je predelala v pretežni meri v Sloveniji, les nižje kakovosti pa gre večinoma v tujino, saj je v Sloveniji zelo malo predelovalcev tovrstnega lesa. Povprečno dosežena cena pa je bila 48 EUR/m³.

Nedavno ste objavili tudi na spletni strani javno naročilo za oddajo del sečnje in spravilo lesa v gozdovih, ki so last RS. Kaj pričakujete in kakšen obseg poslov načrtujete?

Objavili smo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnih naročil za dela v državnih gozdovih, in sicer za naročila v obdobju od uveljavitve okvirnega sporazuma do 31. 12. 2018, in sicer za storitve sečnje in spravila lesa v gozdovih, za storitve gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, ter za storitve gojitvenih in varstvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij v gozdovih. V kratkem bomo objavili tudi javno naročilo za storitve prevoza gozdno lesnih sortimentov.

Glede na dosedanje izkušnje lahko za naročena dela pričakujemo in si želimo dober odziv s strani ponudnikov. Še dodatno tistih, ki se niso prijavili že za leto 2016. Obseg dela je določen z načrti ZGS, mislim na sečnjo, gojitvena dela, nekaj dodatnega bo še zaradi delovanja podlubnikov v letu 2017.

Ena izmed pomembnih nalog družbe Slovenski državni gozdovi naj bi bila, da prispeva k razvoju gozdno-lesnih verig v državi in k oživitvi lesne industrije, kar bi naj zmanjšalo izvoz neobdelane hlodovine. Kje so možnosti za spremembe?

V tem trenutku je o konkretnem vzpostavljanju gozdno-lesnih verig (GLV) še preuranjeno govoriti, saj je za SiDG prvotnega in bistvenega pomena v prvi vrsti zagotoviti ustrezne pogoje za izvajanje gospodarjenja, in v tem okviru optimiziranje izvajanja del in nalog s področja gozdarstva. Vsekakor pa namerava SiDG v bodoče svoje aktivnosti usmeriti tudi v realizacijo teh ciljev.

SiDG gospodari z 20 % vseh gozdov v RS in z 1 mio m³ lahko le deloma pripomore k razvoju GLV. Za dosego 6 mio m³ GLS, kot jih je dovoljeno posekati v Sloveniji, bo potreben bistveno večji napor v zasebnih gozdovih. Naslednji korak je primarna predelava, ki pomeni temelj za gradnjo GLV. Primarna predelava je v zelo slabem stanju. Potrebna bodo sredstva za njihovo tehnološko nadgradnjo in potreben bo akter, ki jih bo povezal. Največja rezerva v Sloveniji pri hlodovini je bukovina, pri kateri bo potrebno poiskati potencial predelave v višjo stopnjo. Še posebej zato, ker bo potreba po lesu vedno večja, smreke v deležu pa vedno manj. In na koncu je še potencial slabše kakovosti lesa, ki ga je med ponudbo okoli 50 %. Tu bo potrebno iskati investitorja v tujini. Hkrati pa ne pozabiti na nekatere inovativne pristope in rezultate domačih raziskovalcev. SIDG lahko torej pomaga pri dobavi GLS pod tržnimi pogoji, sklepa dolgoročne pogodbe za dobavo, organizaciji, iskanju investitorjev, dajanju predlogov za oblikovanje predelovalnih centrov, če so na zemlji državnih gozdov in podobno.

Kako boste zagotavljali transparentnost prodaje lesa in kakšen je interes za hlodovino iz tujine?

Povedal sem, da moramo javno objaviti znane količine za posek. Potencialne kupce smo že pozivali k prijavi za nakup gozdno lesnih sortimentov v letu 2017 s pomočjo vprašalnega obrazca. Upoštevali bomo bonitetno oceno podjetij, dosedanje sodelovanje s SiDG, stopnjo predelave GLS znotraj podjetja in tudi izven. Ker zaradi omejenih količin ne moremo ponuditi vsem slovenskim predelovalcem GLS, bomo organizirali dražbe, na katerih bo hlodovina na razpolago vsem.

Iz tujine je interes po hlodovini iz SiDG velik, saj predstavljamo stabilnega dobavitelja za večje količine in to predstavlja na drugi strani za SiDG boljše pogoje za pogajanje okoli cene. Sicer pa se bo povpraševanje po GLS v Evropi in svetu stopnjevalo. Glede na visoko tehnološko razvita podjetja v tujini, ki potrebujejo določeno količino, si jo bodo pridobila tudi z višjimi cenami, kar predstavlja še poseben problem za obubožano lesno predelovalno industrijo v Sloveniji.

Ob sprejemu knjigovodske listine v DZ namesto prejšnje prevoznice so potekale živahne razprave o tem, kako realizirati sledljivost lesa. Kaj pomeni knjigovodska listina za vaše poslovanje in koliko lahko dejansko prispeva k urejevanju razmer na tem področju?

SiDG ima za svoje poslovanje oblikovan lasten sistem za odpremo lesa. Odprema lesa poteka preko dobavnic, ki se oblikujejo preko mobilnih terminalov v elektronski obliki. Izmera in razvrščanje gozdno lesnih sortimentov poteka ob nalaganju na kamion na kamionski cesti. Ob tem se gozdno lesni sortimenti označijo s ploščicami za označevanje, ki imajo svojo črtno kodo. Pri oblikovanju dobavnice se zapiše tudi vse podatke o izvoru lesa, prevozniku, … Glede na zadnjo spremembo Zakona o gozdovih sistem za odpremo gozdno lesnih sortimentov znotraj SiDG zadošča vsem zakonskim zahtevam. Z oblikovanim sistemom je zagotovljena sledljivost lesa od panja do kupca. Knjigovodska listina bo zagotovo prispevala h bolj urejenim razmeram na trgu lesa ter povečala nadzor nad izkoriščanjem gozdov. S strani SiDG podpiramo vsakršne ukrepe, ki urejajo razmere na področju gozdarstva, saj na tak način skupaj oblikujemo pošteno gospodarsko okolje ter lažje usmerjamo razvoj gozdov.

Stroka je letos pred hudim izzivom zaradi podlubnika. Kakšen je obseg škode, koliko je sanitarne sečnje in kaj bo potrebno storiti za revitalizacijo gozda tam, kjer so najhujše posledice?

Sedanja gradacija podlubnikov se je pojavila kot posledica žledoloma iz leta 2014, čeprav se sicer gradacije podlubnikov v določenih ciklih vedno znova ponavljajo. Škode po gradacijah v državnih gozdovih še nismo ocenili, saj pričakujemo tudi v naslednjem letu nadaljevanje gradacij podlubnikov. Škodo je težko določiti, če računamo zgolj zmanjšano kvaliteto za posek zrelih dreves. Na posameznih področjih so se gradacije pojavile v tolikšnem obsegu, da je bilo potrebno odstraniti skoraj vsa drevesa. Največ takih škod smo zabeležili v nižje ležečih smrekovih nasadih, kamor tudi sicer ta vrsta najmanj sodi. Tu pa je izračun škode zaradi izpada prirastka veliko zahtevnejši. Na področjih, kjer je prišlo do prevelikega obsega poškodb in se zanj ocenjuje, da z naravno nasemenitvijo ne bomo dovolj uspešni, bomo oblikovali nove gozdove preko sadenj. Poleg vseh naštetih ukrepov pa pričakujemo tudi povečan obseg ostalih gozdnogojitvenih in varstvenih del, ki bodo pospešili oblikovanje novih gozdov na poškodovanih delih. Vsa potrebna dela bomo načrtovali skupaj z ZGS.

Gospodarjenje z gozdovi na območju Nature 2000 mora upoštevati vrsto omejitev, čeprav je hkrati vse več glasov, da bi morali ob tem zagotoviti tudi možnosti za razvoj teh območij. Kaj načrtujete zlasti za ustanovitev mikro in malih podjetij na podeželju?

V ciljih družbe SiDG za gospodarjenje z državnimi gozdovi ni samo doseganje največjega donosa, temveč je potrebno upoštevati tudi ostale funkcije gozda in prednosti, ki jih lahko nudi. Dejstvo je, da je dve tretjini vse Natura 2000 območjih v gozdovih, pri čemer so načrti za gospodarjenje z gozdovi Zavoda za gozdove Slovenije tudi hkrati upravljavski načrti za Naturo 2000. Veljajo za vse gozdove ne glede na lastništvo. Dejstvo je, da so se že do sedaj v državnih gozdovih predvsem v izogib plačevanju nadomestil zasebnikom osnovale različne površine pod različnimi varstvenimi režimi v večji meri. Hkrati pa lahko to ponuja nove možnosti, kot je vzgojnoizobraževalni vidik, turizem in drugo.

Pri oddaji del na razpisih oblikujemo povpraševanje na način, ki omogoča konkurenčno prijavo tudi gorskim in hribovskim kmetijam z omejenimi možnostmi gospodarjenja. Omenjen način oblikovanja povpraševanja pa ni omejen samo na kmetije, temveč daje možnost tudi za prijavo majhnim podjetjem, ki izvajajo dela v gozdovih. Glede na dosedanje izkušnje je dela v državnih gozdovih izvajalo tudi večje število manjših izvajalcev. Na področju dobave lesa SiDG prioritetno oskrbuje domačo lesno predelovalno industrijo. Tudi med kupci smo našli kar nekaj manjših predelovalcev lesa. SiDG bo tudi v bodoče znotraj svojih danosti pospeševal skupen doprinos za družbo iz gospodarjenja z državnimi gozdovi.

Kaj bo v središču vaših poslovnih načrtov v letu 2017?

V prihodnjem letu bo družba SiDG lahko pričela delovati na podlagi Strateškega načrta, ki se trenutno pripravlja, in ki ga bo pričelo izvajati novo stalno poslovodstvo. V središču delovanja družbe bo nadaljnja gradnja osrednje dejavnosti družbe, to je gozdarstvo, ki bo zajemalo predvsem optimalno in tehnološko podprto gospodarjenje, mislim na sečnjo, spravilo in prodajo GLS.