Med komunalnimi podjetji | Jože Volfand |
 
Primož Bajželj, direktor Komunale Tržič, sicer dolgoletni delavec v komunalnem gospodarstvu, ni bil naključno izbran za sogovornika. Njihovo komunalno podjetje je šestdesetletnik. Za razvoj in dobro opravljeno delo so prejeli priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva. Sicer pa Primož Bajželj pravi, da ločujejo vsako leto boljše, da pri njih čaka na prevzem še 100 ton odpadne komunalne embalaže in da se bodo tudi pri njih povečale cene za obdelavo in odlaganje odpadkov. Pričakuje, da zakon o varstvu okolja ne bo spremenil statusa komunalnih podjetij in da so z naložbami in obnovami precej znižali vodne izgube. Vodovodno infrastrukturo tudi telemetrijsko opremljajo.
 

S spremembami Zakona o varstvu okolja pri ravnanju z embalažo naj ne bi bilo več izjem pri finančni odgovornosti. Ali bodo predlagane rešitve izboljšale razmere pri odpadni embalaži in kaj se je pri vas spremenilo po sprejetju interventnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali nakopičene količine na dvoriščih komunal?

Zapisano nas navdihuje z upanjem, da se bodo razmere uredile in bo prevzem ločeno zbranih komunalnih odpadkov, ki jih je moč reciklirati, tekel nemoteno. Enako velja tudi za komunalno odpadno embalažo, ki nam je v preteklosti v velikih količinah ostajala na zalogi. V našem zbirnem centru je trenutno 100 ton tovrstne komunalne odpadne embalaže iz lanskega leta. Intervencijski ukrepi države za odstranitev KOE pri nas niso prinesli željenih rezultatov. Na dvakrat objavljena javna naročila, ki jih je izvedel MOP, za Gorenjsko ni bilo izkazanega interesa za prevzem KOE. Kot razlog so potencialni ponudniki navedli prenizko ceno odstranitve KOE. Kako bo država rešila nastalo situacijo, nam ni znano.

Kako ste uspešni pri ločenem zbiranju odpadkov v zadnjih treh letih? Količine odpadkov rastejo ali se zmanjšujejo. Ali se odločate za zbiranje novih frakcij? Vse več je zahtev po zbiranju tekstila in stekla? Kako bi lahko komunalna podjetja poskrbela za večjo čistost zbrane odpadne embalaže in s tem za večjo stopnjo reciklaže?

Pri ločevanju smo uspešni. V zadnjih nekaj letih smo povečali delež ločeno zbranih odpadkov z 59 % v letu 2015 na 68 % v letu 2018. V zadnjih letih se nam predvsem povečujejo količine mešane odpadne embalaže. To je verjetno posledica boljšega gospodarskega stanja v naši državi in s tem povezane večje potrošnje pri prebivalcih. Skupne količine vseh zbranih odpadkov v zadnjih letih se povečujejo tudi na račun povečevanja količin bioloških odpadkov in kosovnih odpadkov. Stekleno embalažo zbiramo v zabojnikih na ekoloških otokih in v zbirnem centru Kovor, odpadni tekstil pa občani lahko oddajo v zbiralnike tekstila podjetja Tekstilko d.o.o., ki so nameščeni po celotni občini Tržič.

Akcije ozaveščanja pomagajo?

Ozaveščanje občanov je ključno. Tako dosegamo čistejšo frakcijo posamezne vrste odpadne embalaže. Pri ozaveščanju vseh občanov smo posebej pozorni do najmlajših. Odlično sodelujemo z lokalnimi šolami in vrtci. V okviru Zbornice komunalnega gospodarstva pa smo pripravili tudi delovni zvezek za otroke od 6. do 10. let starosti, ki je bil lepo sprejet.

Kakšen status pričakujete komunalna podjetja v novem Zakonu o varstvu okolja in v vzpostavitvi sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti? S spremembami Zakona o varstvu okolja pri ravnanju z embalažo naj ne bi bilo več izjem pri finančni odgovornosti. Ali bodo predlagane rešitve izboljšale razmere pri odpadni embalaži in kaj se je pri vas spremenilo po sprejetju interventnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali nakopičene količine na dvoriščih komunal?

V kolikor bo sistem opredelil polno odgovornost proizvajalcev in finančno jamstvo za izpolnitev obveznosti, bodo vzpostavljene razmere za delovanje sistema. Seveda brez ustreznega nadzora sistem tudi tokrat ne bo zaživel. Komunalna podjetja pričakujemo, da bo zbiranje komunalnih odpadkov še vedno ostalo v domeni GJS za zbiranje komunalnih odpadkov. Pri tem ima država možnost, da za del stroškov zbiranja še vedno bremeni javno službo. Sistem zbiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji je v primerjavi z ostalimi evropskimi državami na najvišjem nivoju, saj je bila Ljubljana pred nekaj leti med vsemi prestolnicami Evrope ocenjena kot mesto z najbolj optimalnim sistemom zbiranja komunalnih odpadkov. Sistem zbiranja komunalnih odpadkov v Ljubljani pa je povsem enak kot v večini preostalih slovenskih občin.

V pripravi energetsko-podnebnega načrta Slovenije in pri doseganju podnebnih ciljev komunalne dejavnosti niso izvzete. Katere najbolj?

Prizadevamo si za večjo energetsko učinkovitost. Nekaj smo že storili. Racionalizirali vozne poti, posodobili avtopark z energetsko učinkovitejšimi vozili, uvedli brezpapirno poslovanje … Vsekakor pa smo bili veseli spodbude Eko sklada, kjer je trenutno odprt javni poziv za dodeljevanje spodbud večjim občinam za nakup novih komunalnih vozil in za delovna vozila oziroma stroje, ki so namenjene vzdrževanju javnih površin. Verjamemo, da bo država v okviru doseganja ogljične nevtralnosti v svoje načrte vnesla še več možnosti tudi za manjše občine.

Vaša osnovna dejavnost je zbiranje, čiščenje in distribucija vode. Kako ugotavljate neoporečnost pitne vode, saj naj bi na Gorenjskem pili čisto vodo, in kako rešujete problem vodnih izgub v omrežju? Komunale se odločajo za različne rešitve, predvsem pa opozarjajo na zastarel in slabo vzdrževan sistem. Katere naložbe potrebuje vodna infrastruktura?

Komunala Tržič oskrbuje nekaj več kot 12.200 občanov Občine Tržič s pitno vodo iz devetih vodovodnih sistemov. Ponosni smo, da smo v preteklih letih z večjimi projekti in investicijami v vodovodne sisteme ter tudi s telemetrijskim opremljanjem dosegli, da občanom zagotavljamo kakovostno pitno vodo v vseh vremenskih razmerah. Občina Tržič ima na razpolago vodne vire, ki so že sami po sebi neoporečni, kar jim omogoča geološka lega. Zato je večina prodane pitne vode neobdelane. Torej na pipe pri občanih priteče surova pitna voda, ravno takšna, kot je na samem izviru. Z naložbami in obnovami smo v preteklih letih precej znižali vodne izgube in okvare na vodovodnih omrežjih. S telemetrijskim opremljanjem vodovodne infrastrukture pa nadaljujemo.

Ali se v občini že pripravljate na namestitev malih komunalnih čistilnih naprav?

Na Občini Tržič se v povezavi z Ministrstvom za okolje in prostor ter Komunalo Tržič glede na novo pripravo državnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pripravljajo osnove za določitev novih območij opremljanja z javnim kanalizacijskim sistemom. Ko bo znan nov državni Operativni program, se bo Občina odločila za opremljanje novo določenih območij tako z javnim kanalizacijskim sistemom kot tudi z individualnim opremljanjem objektov z malimi komunalnimi čistilnimi napravami.

Občina izvaja še en večji infrastrukturni projekt.

Da. Občina Tržič je pristopila k večjim investicijskim projektom dogradnje obstoječega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda. To je Odvajanje in čiščenja odpadne vode v porečju zgornje Save – Občina Tržič«. Z izvedenim projektom bo občina za aglomeracijo Loka, katere obremenitev z odpadno vodo presega 2.000 PE, zadostila zahtevi Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in aglomeracijo Loka opremila z 98 % priključenostjo na javno kanalizacijsko omrežje. Investicijski projekt vključuje izgradnjo manjkajočega kanalizacijskega omrežja v aglomeraciji Loka in izgradnjo in obnovo ostale komunalne infrastrukture. To so vodovod, meteorna kanalizacija in obnova cestne infrastrukture.

Imate tudi koncesijo za letno in zimsko vzdrževanje cest na območju Občine Tržič, je veliko dela?

Seveda. Glede na kategorizirane prometne površine, novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest je v občini Tržič potrebno vzdrževati 105 km asfaltiranih občinskih javnih cest, 30 km makadamskih vozišč in 20 km pločnikov. V okviru vzdrževanja občinskih cest so zagotovljeni redni, občasni in izredni pregledi cest skladno z Odlokom o občinskih javnih cestah. Preglednik cest vodi dnevnik opažanj. V sklopu del na občinskih javnih cestah je zagotovljeno strojno čiščenje vozišč in odvoz materiala po neurjih, strojno in ročno čiščenje cest in obcestnih površin, krpanje udarnih jam, košnja trave in obrezovanje vejevja. Obnavljamo talne označbe, saniramo poškodbe na voziščih in zagotavljamo stalno dežurno službo.

Kakšen je delež tržnih dejavnosti v finančni realizaciji in ali tudi pri vas napovedujete porast cen komunalnih storitev?

Delež tržnih dejavnosti je v veliki meri odvisen od razmer na trgu in se giblje v povprečju okrog 15 %. Porast cen komunalnih storitev se napoveduje v celotni naši dejavnosti. Pri nas se konec leta pričakuje povečanje cen obdelave in odlaganja odpadkov, saj vemo, da izbrani izvajalec ne dosega stroškovne cene. Dejstvo je, da plačni sistem v komunalni dejavnosti v veliki meri sloni na različnih dodatkih. S tem se po obstoječem plačnem sistemu lahko zagotavljajo dostojne plače delavcem v dejavnosti. Zato bo uveljavitev novele Zakona o minimalni plači še posebno močno prizadela komunalno dejavnost.

Zakaj?

Na podlagi naših finančnih podatkov, Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti ter določil Zakona o minimalni plači smo opravili analizo in simulacijo rasti stroškov izvajanja nekaterih gospodarskih javnih služb. Upoštevali smo tri vrste stroškov, ki imajo najpomembnejši delež v skupnih stroških izvajanja storitev. Simulacija predvidenih rasti stroškov dela, energentov in storitev podjetja izkazuje predvidene povprečne rasti stroškov izvajanja vseh gospodarskih javnih služb za 13 %.

Bo denar za digitalizacijo vaše dejavnosti?

Podjetje že od leta 2014, ko je prejelo certifikat kakovosti ISO 9001, s programskim paketom, ki je namenjen informacijski podpori vodenja, uspešno upravlja in vodi delovne procese.

Prav tako je podjetje že pred leti prešlo na elektronsko poslovanje s svojimi strankami in poslovnimi partnerji. Preko sistema Komunala.info imajo občani vpogled v svoja stanja števcev in stanje faktur.

Izdane račune za proračunske uporabnike, podjetja in nekatere fizične osebe spremenimo v eRačune. Občane, ki še niso vključeni v elektronsko poslovanje, vabimo k uporabi eRačunov, poleg tega pa tudi za vsa izdana naročila uporabljamo elektronske poti. Torej, mi smo že sredi učinkovite digitalizacije, saj brez nje ne bo dobrega poslovanja.

Občina Tržič je pristopila k zeleni shemi slovenskega turizma. Kaj bo vaš prispevek?

S podpisom Zelene politike slovenskega turizma je Občina Tržič sprejela 10 trajnostnih načel. Zavezuje se k trajnostnemu delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave. V Zeleno ekipo, ki bo izoblikovala osnovna stališča in načela za poročanje in planiranje teh 10 načel, je aktivno vključena tudi Komunala Tržič. Za del poročanja v okviru načela Okolje in podnebje bomo tako pripravili poročilo in akcijski plan za Upravljanje z vodami ter Odpadki in njihova predelava. Hkrati sodelujemo pri izoblikovanju in snovanju celotnega poročila in akcijskega načrta na skupnih sestankih Zelene ekipe.