Povezovanje je ključ do trajnostne mobilnosti – EOL 157

Kot je povedala mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, so v agenciji že leta 2007 v sodelovanju z vsemi 26 občinami regije začeli s pripravo Strokovnih podlag za urejanje javnega prometa v regiji, ki so povezale občine na področju trajnostne mobilnost. Dokument predstavlja vodilo in podlago za skupne projekte, kljub temu pa občine lahko na razvoj trajnostne mobilnosti vplivajo le v okviru svojih lokalnih pristojnosti.

13 multimodalnih prestopnih mest P+R v regiji

Prvi konkretni rezultati so se pokazali z zasnovo regionalne mreže P+R Parkiraj in prestopi, pri katerem je RRA LUR odigrala pomembno vlogo iniciatorja in promotorja ter si ob tem prizadevala tudi za potrebno spremembo Operativnega programa. S tem je bilo omogočeno kandidiranje za EU sredstva za izgradnjo načrtovanih P+R, kar so do sedaj uspešno izkoristile občine, ki so investirale v njihovo izgradnjo. Potnikom je tako danes na voljo ugodnejša in udobnejša uporaba javnega potniškega prometa na 13 P+R prestopnih točkah v regiji. Že zgoraj omenjene strokovne podlage so pokazale, da je s projektom P+R možno doseči pomemben premik pri spodbujanju rabe javnega potniškega prometa z relativno majhnimi sredstvi ter v relativno kratkem času. To pa je bil tudi eden prvih korakov potrebnih za razvoj drugih ukrepov trajnostne mobilnosti v urbanih središčih. Projekt je eden večjih realiziranih projektov v programskem obdobju 2007–2013. Njegova uspešna izvedba je rezultat dobrega sodelovanja občin LUR in bogatih izkušenj ter znanj celotne ekipe, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij. Interdisciplinarnost in vključevanje ključnih deležnikov se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki je pripomogel k uspešnim in učinkovitim rezultatom.

Celostna prometna strategija Ljubljanske urbane regije (CPS LUR)

Ljubljanska urbana regija se ponaša s prvo regijsko celostno prometno strategijo, katere pripravo so sofinancirale vse občine LUR, saj si želijo konkretnih premikov na področju trajnostne mobilnosti. Medtem ko je država prepoznala in financirala CPS na lokalni ravni, so na agenciji prepoznali pomembnost povezovanja in priprave takšne strategije na nivoju regije. Inovativni strateški dokument izhaja iz dejanskih potreb regije kot celote in odgovarja njenim konkretnim izzivom na področju trajnostne mobilnosti. Ukrepi, ki so vključeni v akcijski načrt, so v prvi vrsti osredotočeni na človeka in ne na avtomobile. Usmerjeni so predvsem k zmanjševanju uporabe osebnih vozil, spodbujanju uporabe javnega prevoza in nemotoriziranih načinov potovanja, znižanju visoke stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometnih zastojev. CPS LUR tako temelji na zagotavljanju visoke kakovosti bivanja in čim boljši dostopnosti, ki je izredno pomembna. Priprava tega strateškega dokumenta je bil korak, ki je dodatno povezal vseh 26 občin LUR v skupni zavezi za trajnostni razvoj regije in predstavlja temelj načrtovanja nadaljnjih ukrepov trajnostne mobilnosti v vseh občinah regije.

Kolesarjenje – močna spodbuda trajnostni mobilnosti

Eden pomembnih projektov zapisanih v CPS LUR je tudi mreža kolesarskih poti. V regiji si želijo usklajenega razvoja kolesarske infrastrukture ter ustrezno povezavo slednje z javnim potniškim prometom. Trenutno pripravljajo projekt za vzpostavitev sistema izposoje e-koles in sistema polnjenja na nivoju celotne regije, preko inštrumenta Dogovor za razvoj regije pa si na agenciji prizadevajo za zagotovitev nepovratnih sredstev za izgradnjo skoraj 100 kilometrov novih kolesarskih poti v regiji. Nekatere občine so v okviru danih možnosti že storile ključne korake na tem področju. V okviru projekta Mreža poti LAS, ki je potekal pod okriljem Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas na območju občin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice, je bilo do sedaj označenih in v mrežo poti povezanih kar 64.372 novih »kolesarskih metrov«. Zanimiv je tudi projekt E-nostavno na kolo, ki se prav tako razvija na območju občin LAS Za mesto in vas, ki je namenjen vzpostavitvi kolesarju prijaznih postajališč.

Temelj učinkovitega JPP je sodobna in hitra železnica

Zavedati se moramo, da je železnica hrbtenica javnega potniškega prometa tako v regiji kot v Sloveniji. Že leta 2013 izdelana študija RAILHUC – Mestna železniška vozlišča in TEN-T omrežje predvideva infrastrukturne in organizacijske izboljšave obstoječega omrežja, ki bi lahko bistveno povečale število uporabnikov JPP. Brez resne posodobitve Ljubljanskega železniškega vozlišča s poglobitvijo nekaterih prog, posodobitvijo prog do drugih večjih regionalnih središč in nenazadnje ureditvijo II. tira proti gorenjski s povezavo na letališče Jožeta Pučnika na Brniku bo težko razvijati trajnostno mobilnost. V študiji predlagane ukrepe bi bilo treba začeti izvajati takoj, če hočemo doseči konkurenčno vzdržnost slovenskega železniškega omrežja do leta 2030. Za dolgoročno konkurenčno delovanje pa je ključna izvedba že prej omenjenih projektov. So pa ti v veliki meri odvisni od razpoložljivih sredstev in prioritet države, saj je to področje izključno v pristojnosti države in ne občin ali regije.

Pogled v leto 2030

Če povzamemo navedena prizadevanja in nekatere že realizirane ukrepe, lahko vidimo, da bi mobilnost čez deset let vsekakor morala temeljiti na javnem potniškem prometu. Občine, ki so v okviru svojih pristojnosti že realizirale kar nekaj uspešnih projektov, državi dajejo dober zgled. Poleg posodobitve železniškega prometa bi bilo nujno čimprej realizirati ključne ukrepe, kot so integracija vseh sistemov JPP (železniški, primestni in mestni avtobusni promet, sistem P+R, kolesarjenje, hoja), uvedba enotne integrirane vozovnice za vse uporabnike JPP in novih avtobusnih povezav s primestnimi občinami, uskladitev voznih redov, vzpostavitev sodobnih hitrih linij z rumenimi pasovi, izgradnja regijske kolesarske mreže ter spodbujanje e-mobilnosti. Vsekakor bi zgoraj omenjenim ciljem morale biti prilagojene tudi državne prioritete in zagotovljena primerna investicijska sredstva. Ne smemo pozabiti, da se je Slovenija zavezala dosegati cilje Evropske unije tudi na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, pri čemer je ključno omejevanje motoriziranega osebnega prometa in preusmeritev tovornega prometa na železnice.

Prizadevanja RRA LUR za vzpostavitev trajnostne mobilnosti v regiji se nadaljujejo z inovativnimi pristopi, proaktivnim delovanjem, sodelovanjem in povezovanjem. Vse s ciljem, da bo prebivalcem in obiskovalcem omogočeno kvalitetno življenje in delo v regiji, katere vizija je, da postane še bolj inovativna, zelena in povezana.