Zemlja za vse, prelomno poročilo Rimskega kluba
| Avtorica: Dr. Darja Piciga |
V času naraščajočih okoljskih kriz, za reševanje katerih bo čez 10 ali 15 že prepozno, je uvedba učinkovitih ukrepov že v tem desetletju preživetvenega pomena. Učinkovitost v tem primeru pomeni, da upoštevamo tudi sistemsko naravo izzivov in prepletenost z gospodarskimi in družbenimi izzivi trajnostnega razvoja. Vse to najdemo v poročilu Rimskega kluba Zemlja za vse – Vodnik za preživetje človeštva, ki je izšlo jeseni 2022, 50 let po odmevnem poročilu Meje rasti. V Sloveniji smo knjigo Zemlja za vse v sodelovanju z Rimskim klubom prvič uradno predstavili 7. decembra 2023, glavni govorec je bil eden od avtorjev dr. Anders Wijkman. Na tem dogodku smo predstavili tudi prve razmisleke o slovenski viziji Zemlje za vse, snovanje nadaljujemo v letu 2024 in rezultate bomo med drugim predstavili na konferenci IRDO 2024.
50 let po poročilu Rimskega kluba Meje rasti (Meadows in soavtorji, 1972: The Limits to Growth) je več vodilnih svetovnih strokovnjakov in organizacij pripravilo novo poročilo: Zemlja za vse (Earth for All – A Survival Guide for Humanity), ki je vodnik za preživetje v pomoč človeštvu pri odvrnitvi ekološke in socialne katastrofe. Knjiga predstavlja rezultate dvoletnega projekta Earth4All (https://earth4all.life/) in je plod sodelovanja med »Komisijo za ekonomijo transformacij 21. stoletja«, sistemskimi analitiki in timi za modeliranje razvoja. Avtorji s prvopodpisano Sandrine Dixson-Declève, sopredsednico Rimskega kluba, poudarjajo, da mora v naslednjem desetletju priti do najhitrejše gospodarske preobrazbe v zgodovini: Scenarij velikega preskoka (Giant Leap). Pomemben pogoj za to je preoblikovanje temeljev našega globalnega gospodarskega sistema, to je njegov ponovni zagon, da bo deloval v dobro vseh ljudi in planeta.
Zgodovinski pogled na poročilo Meje rasti, ki ga najdemo v prvem delu knjige Zemlja za vse, je med drugim poučen z vidika točnosti napovedi v scenarijih brez ukrepov (BAU): primerjave scenarijev in dejanskega razvoja so v zadnjem desetletju ugotovile veliko skladnost. V uvodnem poglavju je tudi poudarjeno, da je od leta 1972 ena znanstvena ugotovitev zasenčila vsa druga znanstvena spoznanja v zadnjih petdesetih letih: Zemlja je v 20. stoletju vstopila v novo geološko obdobje, antropocen. Znanstveniki danes priznavajo, da je prevladujoče gonilo sprememb v zemeljskem sistemu zdaj ena sama vrsta: Homo sapiens, mi.
Holocen, obdobje, ki se je začelo ob koncu zadnje ledene dobe, je dobro služilo človeškim civilizacijam. Podnebje se je po nekaj nihanjih ustalilo v izjemno stabilnem ritmu. To je omogočilo kmetijstvo (in proizvodnjo presežkov) ter pojav civilizacije. Holocen je trajal 10.000 let in pričakovati je bilo, da bo trajal še nadaljnjih 50.000 let. Vendar je rast industrializiranih družb, večinoma od petdesetih let prejšnjega stoletja, potisnila Zemljo iz mejnih pogojev holocena. Eksplozivno rast in njen neposredni vpliv na Zemljin sistem za podporo življenja najbolje ponazarjajo grafi »velikega pospeševanja«. Avtorji poročila Earth4All opozarjajo, da je tveganje prelomnih točk zdaj izjemno kritično, naš trenutni položaj opredeljujejo kot planetarno izredno stanje. Sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih Združeni narodi razglasili leta 2015 (Agenda 2030), je po njihovem mnenju najbližje skupni globalni viziji civilizacije, ki jo ima svet – vendar se zastavljajo resna vprašanja glede njihovega doseganja.
Dva scenarija in pet izjemnih preobratov v scenariju Velikega preskoka
Knjiga Zemlja za vse na podlagi strokovnih ocen, podprtih z modeli sistemske dinamike, raziskuje najverjetnejše poti za izhod iz teh izrednih razmer: poti, ki prinašajo največ humanitarnih, socialnih, okoljskih in gospodarskih koristi za vse. Obravnava dva scenarija, ki se začneta leta 1980 in končata leta 2100: Premalo, prepozno (Too Little, Too Late) in Veliki preskok (The Giant Leap). Scenarija raziskujeta, kako bi se v tem stoletju, na podlagi odločitev sprejetih v tem desetletju, lahko spremenili prebivalstvo, gospodarstva, raba virov, onesnaženost, blaginja in družbene napetosti. Glavno sporočilo knjige: »Če ne bomo nadzorovali naraščajočih neenakosti v naslednjih 50 letih, bodo družbe postale vse bolj nefunkcionalne, vendar lahko svet do leta 2050 z izjemnimi prizadevanji stabilizira globalno temperaturo pod 2 °C in odpravi revščino.«
Po prvem scenariju Premalo, prepozno se bodo globalne temperature do leta 2100 dvignile za približno 2,5 °C, kar je nevarno visoko in znatno presega cilj, določen v Pariškem sporazumu. Posledice so ekstremne razmere, ki bodo najbolj prizadele najrevnejša gospodarstva, vse družbe pa se bodo spopadale s tekočimi šoki zaradi ekstremne vročine, suše, propada pridelkov in poplav. Povečuje se verjetnost regionalnega družbenega zloma, ki ga bodo povzročile naraščajoče socialne napetosti, pomanjkanje hrane in degradacija okolja.
Drugi scenarij, Veliki preskok, je uresničljiv, če družbe sprejmejo takojšnje ukrepe brez primere v petih medsebojno povezanih preobratih, ki skupaj ustvarijo preobrazbo celotnega sistema. Ti preobrati so globoko, sistemsko povezani: energija vpliva na hrano, tako hrana kot energija pa vplivata na širši gospodarski sistem. Odprava revščine pomeni prerazporeditev bogastva, kar ustvarja zaupanje in pospešuje blaginjo. Opolnomočene žensk pa ustvarja gospodarske priložnosti, zmanjšuje velikost družine in neenakost ter spodbuja bolj zdrave odnose v vseh družbah.
Ključni preobrati:
- Odpraviti revščino z reformo mednarodnega finančnega sistema, ki bo iz revščine dvignila 3–4 milijarde ljudi.
- Odpravljanje velike neenakosti z zagotavljanjem, da 10 % najbogatejših prejme manj kot 40 % nacionalnega dohodka.
- Krepitev vloge žensk za dosego popolne enakosti med spoloma do leta 2050.
- Preoblikovanje prehranskega sistema za zagotavljanje zdrave prehrane za ljudi in planet.
- Prehod na čisto energijo, da bi do leta 2050 dosegli ničelne emisije.
V knjigi Earth4All je podrobno opisano, kaj ti izredni preobrati vključujejo in kako jih je mogoče uresničiti. Obravnavane so tudi ovire, s katerimi se ti ukrepi srečujejo, in predlagani so ukrepi za odpravo teh ovir.
Sprememba paradigme Earth4All je ponazorjena s petimi trikotniki – preobrati, vsak ima ključne vzvode. Začnemo z ekonomskimi rešitvami znotraj sedanje paradigme. Na vrhu so predlogi, ki resnično pomenijo velikanski preskok. Ti vzvodi resnično zagotavljajo preobrazbo v novo gospodarsko paradigmo, ki jo je možno imenovati »ekonomija blaginje«.
Prehranski in energetski preobrat, ki sta povezana predvsem z okoljskimi izzivi in zelenim prehodom, si bomo nekoliko podrobneje ogledali.
Hrana: prehranski sistem naredimo zdrav za ljudi in planet.
Za preoblikovanje kmetijstva, prehrane, dostopa do hrane in odpadne hrane mora prehranski sistem do leta 2050 postati regenerativen (skladiščenje velikih količin ogljika v tleh, koreninah in deblih) in naravi prijazen. Spodbujati je treba lokalno pridelavo hrane ter občutno zmanjšati prekomerne vnose gnojil in drugih kemikalij. Ključni cilji politike: Zdrava prehrana za vse ob hkratnem varovanju tal in ekosistemov ter prenehanje širjenja površine, namenjene kmetijstvu; občutno zmanjšanje količine zavržene hrane.
Izjemen preobrat na področju prehrane se osredotoča na tri skupine rešitev. Regenerativno kmetijstvo in trajnostna intenzifikacija začneta ustvarjati bolj zdrava tla in ekosisteme, medtem ko se potrošniki preusmerijo z rdečega mesa, krmljenega z žiti, na hranljive in bolj zdrave diete, industrija pa se spopade z razsipnostjo v celotnem prehranskem sistemu.
Energija: elektrifikacija vsega.
Preoblikovati moramo energetske sisteme, da bi povečali učinkovitost, pospešili uvedbo vetrne in sončne energije, v vsakem desetletju prepolovili emisije toplogrednih plinov in zagotovili čisto energijo tistim, ki je nimajo. S tem bomo zagotovili tudi energetsko varnost. Ključni cilj politike: Približno vsako desetletje prepoloviti emisije, da do leta 2050 dosežemo ničelne emisije.
Energetski preobrat se začne s sistemsko učinkovitostjo vseh obstoječih energetskih sistemov. Hkrati se toplota, industrijski procesi in promet preusmerijo na obnovljivo električno energijo in iz nje pridobljene nosilce energije, kot je zeleni vodik. Velike naložbe v obilne obnovljive vire energije s skladiščenjem še naprej znižujejo ceno energije zaradi ničelnih mejnih stroškov, tj. zaradi »brezplačnega sonca«.
Kako izvesti Veliki preskok z zelenim in vključujočim prehodom v Sloveniji?
Več slovenskih organizacij je 7. decembra lani v sodelovanju z Rimskim klubom organiziralo dogodek, na katerem je knjigo Zemlja za vse predstavil ugledni sodelujoči avtor dr. Anders Wijkman, član IRP (Mednarodnega panela za vire), ki je imel ali še ima vodstvene funkcije v pomembnih mednarodnih organizacijah (od ZN do EIT Climate-KIC), bil je tudi švedski poslanec v Evropskem parlamentu. Slovenski strokovnjaki pa smo izpostavili vrsto procesov in primerov, ki dokazujejo, da že imamo številne potenciale in priložnosti za scenarij Velikega preskoka in da za tako trajnostno prihodnost že delujemo. Znamo torej razmišljati in delovati sistemsko, inovativno in participatorno, seveda pa je tak pristop še premalo uveljavljen. Razmisleke ob predstavitvi knjige smo nadaljevali 13. februarja letos v oddaji Studio ob 17h, v sodelovanju z dr. Wijkmanom pa jih bomo nadgradili 13. junija na konferenci IRDO 2024.
Koristne povezave:
Knjiga Earth for All: https://www.researchgate.net/publication/369144092_Earth_for_All
Video s predstavitve knjige v Sloveniji: https://www.youtube.com/watch?v=5AG9BfGoEcw
Studio ob 17h na to temo: https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175022835
Konferenca IRDO 2024: https://www.irdo.si/en/irdo-conference/
