| Slovenski E-forum | | |
| Kako postati organizator podnebnega varstva? Izobraževalni program za profil strokovnih delavcev, to je organizatorjev podnebnega varstva, ki naj bi predvsem na lokalni ravni spodbujali pripravo trajnostnih energetskih konceptov, v Sloveniji ni zelo znan. Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, je program začelo izvajati lani v okviru mednarodnega projekta CLIMPA (»Climate protection manager«). Gorazd Marinček, predsednik društva, pravi, da tak evropski program vseživljenjskega učenja pomeni prenos dobre prakse avstrijske Podnebne zveze na Madžarsko, Slovaško in Slovenijo. Ciljne skupine so strokovnjaki, uradniki in odločevalci na občinski ravni. Ob koncu tečaja je Slovensko E-društvo podelilo priznanja najboljšim na strokovnem okoljskem forumu Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji. | |
Zakaj ste se odločili za sodelovanje v mednarodnem projektu CLIPMA oziroma za izvedbo izobraževalnega programa organizator podnebnega varstva?
Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, že več let sodeluje z nevladnimi okoljskimi organizacijami po vsej Evropi v raznovrstnih programih za ozaveščanje o podnebnih spremembah. Avstrijska podnebna zveza »Klimabündnis Austria« je želela prenesti triletne dobre izkušnje z izobraževanjem odraslih v sosednje države – Slovaško, Madžarsko in Slovenijo. Odzvali smo se vabilu. Projekt je del evropskega programa vseživljenjsko učenje, podprogram Leonardo da Vinci.
Katera teoretična in praktična znanja pridobijo udeleženci izobraževanja?
Vsebine izobraževanja so razporejene v šest sklopov predavanj in razprav o zmanjšanju vplivov podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Prvi obravnava pojav podnebnih sprememb z opisom načel, znanstvenih razlag, zakonodaje in analizo politik. Trajnostna energetika zajema tehnološke in pravne vidike učinkovite rabe in obnovljivih virov energije s primeri dobrih praks. Dva sklopa obravnavata kmetijstvo in varovanje tal ter mobilnost, promet in prostorsko načrtovanje. Posebna pozornost je posvečena projektnemu načrtovanju in vodenju na občinski ravni s poudarkom na pravočasnem in vključujočem komuniciranju z vsemi deležniki. V šestem sklopu udeleženci spoznavajo mogoče ukrepe in strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Pridobivanju praktičnih znanj so namenjeni ogledi z analizami primerov dobrih praks in izdelava samostojnih in skupinskih projektnih nalog. Celovitost vsebin tega izobraževalnega programa je trenutno brez primerjave v Sloveniji in pomeni novost v izobraževanju odraslih.
Navajate, da je program namenjen ciljnim javnostim na lokalni ravni. Na katere profile mislite?
K sodelovanju vabimo tiste, ki strokovno pripravljajo odločitve, in tiste, ki o njih odločajo: župane, svetnike, strokovne delavce v občinskih upravah in javnih podjetjih, svetovalce za energetiko, prostorske načrtovalce in druge strokovnjake.
V lokalnih skupnostih Slovenije zelo različno pristopajo k programom trajnostnih energetskih konceptov. Kakšna so vaša opažanja?
Kjer so izdelavo lokalnih energetskih konceptov in njihovo izpopolnitev v trajnostne dojeli kot razvojno in poslovno priložnost, gredo zadeve v pravo smer. Dogajajo se prenove ter investicije z državnimi in evropskimi sredstvi. Kjer pa so dokumente izdelovali samo zaradi zakonske obveze, da so opravili formalnost, ki jim omogoča subvencije, pa nenehno presenečeni spoznavajo, da njihovi projekti niso dovolj kakovostni za sofinanciranje. Lokalna energetika pač ni »mala malica«.
Katerim projektom bi morali dajati prednost v občinah glede na sprejeti program Slovenije, ki želi biti nizkoogljična družba?
Predvsem ukrepom energetske učinkovitosti, torej energetski prenovi (javnih) stavb in (javne) razsvetljave, tako zmanjšano porabo energije pa zagotavljati iz krajevnih obnovljivih virov iz razpršene proizvodnje. Kjer je le smotrno, postavljati (male) sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in spodbujati zadružno organiziranost in javno-zasebno partnerstvo. Na sploh bi morali porabo energije na enoto bruto družbenega proizvoda znižati za tretjino, da bi dosegli evropsko povprečje. To pri električni energiji pomeni zmanjšanje za 4,2 TWh letno. Novi TEŠ6 bo, na primer, letno proizvajal »samo« 3,5 TWh.
Kaj lahko organizatorji podnebnega varstva konkretno storijo v občinah?
Vsekakor naj najprej poskrbijo za izdelavo kakovostnega trajnostnega energetskega akcijskega načrta, ki naj nastane v sodelovanju z občani in vsemi dejavniki v občini kot skupni razvojni program in ne kot nebodigatreba, ki ga zahtevata država in Evropa. Narejen naj bo kot poslovna priložnost zlasti za krajevne izvajalce energetskih prenov in krajevne dobavitelje energentov. Izkušnje kažejo, da so energetsko napredne skupnosti po Evropi tudi zelo obiskane turistične zanimivosti. Skratka, organizatorji podnebnega varstva lahko postanejo pomemben dejavnik pri razvoju trajnostnega in okolju prijaznega gospodarstva v svoji občini.
