Podpora novim orodjem, izdelkom, tehnologijam
Osrednji dogodek ob 30-letnici podjetja TECOS Razvojnega centra orodjarstva Slovenije, bo odprtje popolnoma avtomatizirane pilotne linije proizvodnje plastičnih izdelkov s pomočjo 3D-tiskalnih orodij, pravi dr. Aleš Hančič, direktor, in poudari, da takšne linije v Sloveniji še ni. Vizijo, ki ji TECOS sledi, uresničuje s strokovnim in raziskovalnim sodelovanjem v več mednarodnih projektih, kjer predstavljajo dobre prakse domače industrije in v projektu partnerstva vključuje podjetja. Med njihovimi strateškimi usmeritvami je krožno gospodarstvo in razvoj novih materialov. »Naša vizije je,« pravi dr. Aleš Hančič, »postati dolgoročen strateški razvojni partner proizvodnim podjetjem, kovinskopredelovalne in druge industrije.« So eden vodilnih partnerjev v projektu tovarne prihodnosti.
Ob ustanovitvi je TECOS nastal predvsem zaradi strokovne podpore, ki jo je potrebovala orodjarska dejavnost. Po treh desetletjih so vaše razvojne ambicije višje – želite postati nacionalno demonstracijsko središče pametnih tovarn. Projekt Pametna mehatronska orodja je nov korak v vašem razvoju. Kaj načrtujete in kaj pričakujete od vlade?
TECOS je eden od vodilnih partnerjev v Strateško razvojnem inovacijskem partnerstvu SRIP Tovarne prihodnosti (SRIP ToP) vse od leta 2017. Vse od takrat v skladu z razvojnimi trendi prilagajamo cilje in tudi pričakovanja do ključnih odločevalcev. Za področje pametnih mehatronskih orodij, ki ga v okviru SRIP ToP pokriva TECOS, ključne priložnosti do leta 2030 predstavljajo podpora pri razvoju novih, inovativnih orodij, prototipiranju orodij in izdelkov, uvedbi novih tehnologij ter implementaciji mednarodnih trendov. Glavni so krožno gospodarstvo, zeleni prehod in globalna konkurenčnost.
Slovenski orodjarji smo sinonim znanja, izjemne tehnične podkovanosti in prilagodljivosti, zagotovo pa na dodatno privlačnost vsemu naštetemu dodaja tudi geografska lega naše države. Za utrjevanje prepoznavnosti in visokih standardov kakovosti slovenskega orodjarstva je nujen nadaljnji razvoj specializiranosti za posamezne tehnologije, internacionalizacija in vključevanje v mednarodne verige vrednosti, povezovanje in sodelovanje.
Specializacija kadra?
Seveda. Specializacija kadra z zagotavljanjem kakovosti, grajenje kapacitet za večja naročila, posodabljanje strojnega parka in implementacija novih tehnologij. Vse to lahko pripomore k pomembnemu preobratu – k zaustavljanju trenda selitve razvoja in proizvodnje v države z nižjimi stroški delovne sile ter predvsem k vračanju proizvodnje nazaj v matične države. Na vse našteto so vezani naši pozivi odločevalcem.
Prav krožno gospodarstvo je med osrednjimi izzivi zelenega razvoja. Z zelenimi tehnologijami dobiva nov pomen Direktiva o zelenih trditvah. Vse to zasledujete s projekti, ki podjetjem pomagajo iskati nove rešitve pri recikliranju in razvoju ter uporabi novih materialov. Kaj konkretno nudite trgu oziroma podjetjem?
Implementacija načel krožnega gospodarstva zagotovo sodi med strateške usmeritve, ki jih naslavljamo tako s SRIP-om Tovarne prihodnosti kot s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi razvojnimi in raziskovalnimi projekti. S projektom RISE, na primer, želimo s partnerji pospešiti uvajanje inovacij ter spodbujati naložbe, potrebne za uspešno trajnostno medregionalno sodelovanje. Projekt je usmerjen v podporo pri razvoju in krepitvi inovativnih in odpornih ekosistemov. S projektom INCIRCULAR želimo doseči povečanje razmerja med recikliranimi in primarnimi materiali s proizvodnjo izdelkov iz 100-odstotno reciklirane plastike. Ne načrtujemo le, kako to doseči, ampak so v okviru aktivnosti predvidene konkretne finančne spodbude. Podobno tudi v okviru projekta CIRCI – Uvajanje krožnega gospodarstva v industrijske procese, kjer smo za inovativna podjetja zagotovili inovacijske vavčerje. Prav tako spodbujanje trajnostnega regionalnega razvoja na področju aditivne proizvodnje naslavljamo s projektom ADDCIRCLES. Skratka, s kombinacijo različnih projektnih aktivnosti ustvarjamo koščke sestavljanke, ki jih lahko zložimo v celoto in z njimi izzive strateško nagovorimo, ob tem pa predstavimo dobre prakse iz industrije, saj v projektna partnerstva, če je le mogoče, vključujemo tudi podjetja.
To se kaže tudi v vaši usmeritvi v razvoj novih materialov, posebej biorazgradljivih. Za katere panoge, kako v tem razvoju sodelujejo podjetja?
Panoge so raznolike, a vsem je skupno iskanje trajnostnih rešitev. Najbolj svež med projekti razvoja novih materialov je zagotovo projekt podjetja Mlin Katić. Neizkoriščene stranske surovine škroba želimo transformirati v primarno surovino za izdelavo okolju prijaznih izdelkov – biorazgradljivih žvečljivih igrač za pse. Ob tem vzpostavljamo tudi lokalno dobavno verigo, od ponudnika sekundarnih surovin do predelovalca, trgovca in uporabnika novih proizvodov.
Katere materiale bi omenili?
Med biorazgradljivimi materiali, ki smo jih razvili pri nas ali v projektnih partnerstvih, zagotovo velja izpostaviti projekt LIFE Citruspack. Razvili smo inovativno in okolju prijazno bioplastično embalažo na osnovi stranskih proizvodov agrumov, plastenko za sok, kozmetično embalažo. V projektu LIFE Baqua smo iz odpadkov iz nasadov banan z mehansko obdelavo med drugim pridobili visokokakovostna naravna vlakna za pridobivanje naravno ojačanih kompozitov, ki se lahko uporabljajo v avtomobilskem sektorju. V okviru LIFE BioTHOP smo sodelovali pri razvoju biorazgradljivih sadilnih lončkov, kjer je glavna surovina odpadna hmeljevina.
V evropskem projektu LIFE Ceplafib ste sodelovali z družbo Adria Mobil in z drugimi evropskimi partnerji pri izdelavi novega materiala iz dveh komunalnih odpadnih surovin, plastične embalaže in časopisnega papirja. Za kakšen material gre in kdo ga bo lahko uporabljal?
LIFE Ceplafib je bil izjemno ploden projekt. Rezultat projekta je bil nov, istoimenski material, pa tudi kopica izdelkov. Z Adrio smo sodelovali na področju razvoja distančnikov za uporabo v njihovih avtodomih. Nastale pa so tudi igralne kocke, škatle za prostorsko organiziranje, žlice za obuvanje in še zaščitne objemke na TAM-ovih avtobusih. Vsi izdelki so iz materiala ceplafib, ki je izdelan na osnovi odpadne komunalne plastike. Možnosti za njegovo nadaljnjo uporabo je veliko.
Vključeni ste v več mednarodnih raziskav in projektov. Katere bi postavili na prvo mesto glede na vaše razvojne in raziskovalne načrte?
Prav vsi projekti, v katerih sodelujemo, nagovarjajo katerega od naših strateških ciljev. Zagotovo so nekateri še posebej pomembni. V te luči bi bilo zagotovo treba izpostaviti projekt 3DOP – Optimizacija proizvodnje z uporabo tehnik 3D-tiskanja. V projektu sodeluje 33 partnerjev iz celotne Evrope. TECOS se je tako pridružil trenutno največjemu projektu na področju 3D-tiskanja v Evropi, vrednem kar več kot 14 milijonov evrov. V okviru delovnega sklopa bomo v TECOS-u razvili tehnologije in pristope za neposredno vgrajevanje elektronskih vezij v 3D-tiskane izdelke in proizvode skozi iskanje najboljših tehnologij, njihovo testiranje, razvoj pilotnih proizvodnih linij in iskanje novih aplikacij. Drugi izjemno pomemben projekt pa je projekt NEUMANN – Novi energetski in pogonski sistemi za doseganje zračne prevlade. V tem primeru konzorcij sestavlja 37 podjetij, univerz in raziskovalnih centrov iz 12 evropskih držav članic Unije. Projekt, financiran iz Evropskega obrambnega sklada, je vreden kar 56,5 milijona evrov. TECOS je vključen v delovni paket, ki se osredotoča na razvoj naprednih termičnih premazov za učinkovitejšo zaščito letalskih in turbinskih lopatic pred toplotnimi obremenitvami.
Financirate se sami, vse je odvisno, kako ste uspešni na trgu. Država je vaš največji lastnik, a proračunskega financiranja ni. Kolikšen delež zaslužite s projekti in koliko s proizvodnjo, ki je pri vas prototipna?
Res se financiramo sami. Prav zato smo morali javnemu lastništvu navkljub najti način, kako delovati na trgu in hkrati pridobivati različna projektna financiranja na nacionalni in mednarodni ravni. Trenutno približno 60 odstotkov prihodkov ustvarimo na trgu, preostalih 40 odstotkov pa iz naslova različnih razvojno-raziskovalnih projektov. A pri tem je treba poudariti, da so tudi projektna sodelovanja običajno usmerjena na trg.
Skozi raziskovalno-razvojne projekte sodelujemo s podjetji in razvijamo izdelke oz. storitve za podjetja, tako da je tudi »netržni« del prihodkov dejansko vezan na trg. Skupaj s podjetji oz. partnerji iščemo načine sofinanciranja, zato je ob tem smiselno izpostaviti tudi nefinančni del sodelovanj s partnerji. Mislim na vzpostavljanje trdnih vezi, zaupanja, dolgoročnih načrtov. Naša vizija je postati dolgoročen strateški razvojni partner proizvodnim podjetjem kovinskopredelovalne in druge industrije v Sloveniji in širši regiji. Želimo postati evropsko prepoznaven tehnološki center na področju razvoja novih izdelkov, orodij in tehnologij. Mislim, da s 30-letno tradicijo viziji uspešno sledimo.
V pogon boste zagnali avtomatizirano pilotno linijo za proizvodnjo plastičnih izdelkov s pomočjo 3D tiskanih orodij. Kaj pomeni naložba za vaš razvoj in za podjetja?
Slovesno odprtje popolnoma avtomatizirane pilotne linije proizvodnje plastičnih izdelkov s pomočjo 3D-tiskanih orodij, prve tovrstne v slovenskem prostoru, bo zagotovo eden najbolj pomembnih delov praznovanja TECOS-ove 30. obletnice. Najpomembnejši vidik nove linije vidim predvsem v njeni dostopnosti. Slovenska industrija, predvsem pa mala in srednje velika podjetja, namreč s to prvo popolnoma avtomatizirano linijo proizvodnje plastičnih izdelkov ne dobivajo zgolj dostopa do raziskovalne oz. tehnološke opreme, ampak je ta dostop mnogo širši. S sabo prinaša tudi dostop do znanja, razvojnih inženirjev, raziskovalcev, predvsem pa do njihovih bogatih izkušenj. Dan orodjarstva, največji orodjarski dogodek pri nas, ki bo letos potekal 14. novembra, bo zagotovo osvetlil tudi pomen te nove pridobitve. Vabljeni, da se nam pridružite.
