Položaj panoge |
 
Med proizvajalci plastične embalaže v Sloveniji je ljutomersko podjetje Makoter med tistimi, ki gradi svoj razvoj na uporabi polietilenskih folij in vrečk, dela pa za znane domače in tuje blagovne znamke. Prisegajo na geslo – to, kar delaš, delaj dobro. Ali drugače – kar sejemo, to žanjemo. In žanjejo dobro. V Sloveniji so med vodilnimi proizvajalci plastične embalaže in se utrjujejo tudi na evropskem trgu. Milica Makoter, direktorica, pravi, da bodo leto končali nekoliko nad pričakovanji, saj se zadnje četrtletje na trgu povpraševanje povečuje. Niso pa zadovoljni s poslovnim okoljem, saj bi se moralo bolj zavedati pomena izvoznikov za rast domačega gospodarstva.
 
Milica Makoter

Milica Makoter

Podjetje dosega v zadnjih letih stalno rast. Kakšno je povpraševanje po polietilenskih folijah in vrečkah letos doma in na tujih trgih in kakšna so pričakovanja do konca leta? Prodaja, realizacija?

Povpraševanje po PE vrečkah in folijah v letošnjem letu je približno enako kot lani. Povečujejo se potrebe po embalaži za higienski program, to so toaletni papir, robčki, papirnate brisače in drugo. Proti koncu leta pričakujemo, tako kot vsako leto, povečano povpraševanje za vse vrste izdelkov. Planirana prodaja za leto 2016 je 22,5 mio €. Kot trenutno kaže, bo plan za malenkost tudi presežen. Izvozimo pa 70 % celotne proizvodnje.

Vaš proizvodni program je zelo širok. Kaj je vaša konkurenčna prednost in s katerimi izdelki ste najuspešnejši? Kaj predstavljajo tehnične folije v strukturi proizvodnje in kolikšna je letna proizvodnja vseh vaših izdelkov?

Naša konkurenčna prednost so predvsem fleksibilnost, dobra kvaliteta proizvodov, kratki dobavni roki. Naše izdelke delimo na tri skupine: reklamne vrečke, vrečke za strojno pakiranje, folije. Med reklamne vrečke spadajo vrečke s fleksibilno ročko, zavihkom ali brez njega, vrečke z izsekom in ojačitvijo, vrečke z lepilnim trakom in vrečke brez ročke. Reklamne vrečke so v letu 2015 predstavljale 29 % celotne proizvodnje. Največji delež v proizvodnji imajo vrečke za strojno pakiranje, 47 % v letu 2015. To so vrečke za pakiranje toaletnega papirja, papirnatih brisač, robčkov. Folije izdelujemo za gradbeno panogo, kmetijstvo, za razna ročna in strojna pakiranja. Delež vseh folij v celotni proizvodnji v letu 2015 je bil 24%.

Koliko vplivajo na naročila za plastične nosilne vrečke stalne okoljske akcije proti njihovi uporabi? Ali se to bolj pozna v Sloveniji ali na tujih trgih, kjer se prav tako vrstijo okoljske akcije proti nosilnim vrečkam?

Glede na to, da so ljudje v tujini bolj okoljsko ozaveščeni kot pri nas, okoljske akcije proti uporabi PE vrečk na naročila nimajo kakega posebnega vpliva. V tujini se naročajo predvsem vrečke, ki so debele 50 my ali več. Takšne vrečke so namenjene večkratni rabi, saj so dovolj močne in vzdržljive. Pravilno ozaveščeni kupec take vrečke ne bo zavrgel takoj po prvi uporabi, ampak jo bo uporabil večkrat. Ko bo neuporabna, jo bo odložil na ustreznem mestu za ločeno zbiranje odpadkov in ne v naravi. Če se take vrečke pravilno zbirajo, se lahko tudi reciklirajo in ponovno uporabijo.

V zadnjih letih ste veliko vlagali v sodobno tehnološko opremljenost in v nove tiskarske stroje? Koliko ste namenili za naložbe in kakšno tehnološko kakovost lahko ponudite naročnikom oz. kupcem, saj delate za različne blagovne znamke?

Težko je govoriti samo o tehnološki opremljenosti in novih strojih, saj so bila vlaganja povezana tako s tehnologijo, širjenjem proizvodnih prostorov, prenovo in širitvijo skladiščnih kapacitet. Prenovili in posodobili smo del podjetja. Zaradi daljšega trajanja tega procesa je težko govoriti o zneskih, je pa podjetje precej drugačno, kot je bilo pred štirimi leti. Mislim na stroj, na proizvodne in skladiščne objekte. Z doseženo tehnološko kakovostjo smo tako sposobni lažje in hitreje slediti zahtevam kupcev.

Zakaj ste se odločili za nakup stroja za reciklažo odpadne folije in koliko odpadkov letno predelate v granulate za proizvode iz recikliranega materiala? Kakšno je zanimanje med kupci za vrečke iz reciklatov?

Stroj za reciklažo odpadne folije je v podjetju že več let in ga stalno posodabljamo. Na njem predelujemo izključno odpadno folijo, ki nastane pri nas. Gre za tehnološki odpad iz naše proizvodnje. Tako pridobljen granulat se ne uporablja za proizvodnjo nosilnih vrečk, ampak za nekatere druge izdelke. Zanimanje med kupci za vrečke iz reciklatov je, vendar je vsaj pri nosilnih vrečkah omejeno na reciklat iz PCW materiala.

Kaj je pomenil zagon sežigalnice v vašem poslovanju in zakaj ste se odločili za to naložbo?

Napravo smo namestili zaradi čiščenja odpadnih plinov iz proizvodnje v skladu z zahtevami okoljske zakonodaje. Ne gre za klasično sežigalnico v pomenu, kot je razširjen v javnosti in ki ga neupravičeno spremlja negativna konotacija. To ni naprava za sežiganje odpadkov. Dejansko gre za čistilno napravo za odpadne pline, kjer se očistijo z naknadnim sežigom.

Kot proizvajalci embalaže za zamrznjene izdelke zagotovo opažate, kako raste trg zamrznjene hrane. Kakšne zahteve postavljajo naročniki glede materiala, designa in označevanja, saj morajo upoštevati zakonsko regulativo glede vsebine informacij na vrečkah?

Rasti trga zamrznjene hrane pri nas ne opažamo oziroma proizvajamo izdelke v približno enakem obsegu kot v preteklosti. So pa kupci takih izdelkov iz leta v leto zahtevnejši tako glede materiala kot designov, ki se tiskajo na take izdelke.

Načrti?

V naslednjih letih načrtujemo nadaljnjo rast predvsem na račun vrečk za strojno pakiranje in vrečk narejenih iz PCW (post consumer waste) materiala. Ker je naša celotna proizvodnja naravnana na izdelavo visoko kakovostnih izdelkov za strojna pakiranja, pričakujemo na tem segmentu občutno večjo rast kot pri vrečkah iz PCW. Zaradi tega bomo tudi vlagali bolj v nakupe novih oziroma vzdrževanje obstoječih strojev za izdelavo vrečk za strojno pakiranje kot pa v ostali strojni park.

Kakšno je poslovno okolje za plastičarje v Sloveniji?

Poslovno okolje v Sloveniji je zgodba zase. Ne samo za plastičarje, ampak bolj ali manj za vsakogar v realnem oziroma proizvodnem sektorju. Predpisov je preveč, menjajo se prehitro. Pogosto so strožji kot v primerljivih državah. Prereguliranost na skoraj vseh področjih je tudi zgodba zase, plačilna disciplina enako, prav tako trajanje sodnih in upravnih postopkov. Tudi banke so še zmeraj preveč zadržane. V veliki meri so to težave, s katerimi se srečujejo tudi navadni državljani. A najbolj pogrešamo celovito orientacijo in strategijo države na področju gospodarstva, da bi vedeli in se zavedali pomena industrije in izvoznikov za državo in za delovna mesta. Da bi torej za izvoznike ustvarjali bolj spodbudno okolje.