Direktiva o poročanju podjetij
| A. P. |
Do 1. decembra letos naj bi Slovenija, tako kot druge države članice EU, prenesla direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti v nacionalno zakonodajo. Pred tem, oktobra letos, naj bi Evropska komisija sprejela prvi sklop delegiranih aktov, s katerimi bo določila standarde poročanja o trajnostnosti. Zavezanci so vsa podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh kriterijev: imajo več kot 250 zaposlenih in/ali več kot 40 milijonov evrov prihodka in/ali več kot 20 milijonov evrov bilančne vsote ter vsa podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z malimi in srednjimi. Število podjetij, ki bodo o korporativni trajnostnosti poročala že za leto 2023, se bo tako zelo povečalo. Kakšne spremembe bo prinesla direktiva, pojasnjuje mag. Vanesa Čanji, strokovnjakinja s področja trajnostnega razvoja, ki je o tem predavala tudi na webinarju v okviru Akademije Zelena Slovenija.
Kaj prinaša direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti?
EU je v skladu z akcijskim načrtom Komisije za trajnostno financiranje sprejela številne ukrepe, s katerimi želi zagotoviti, da bo finančni sektor odigral pomembno vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Brez močne vloge finančnega sektorja cilji niso dosegljivi. Za takšno vlogo so bistvenega pomena boljši podatki podjetij o tveganjih glede trajnostnosti, ki so jim izpostavljena, ter o njihovem lastnem vplivu na ljudi in okolje. Take podatke želi zagotoviti direktiva.
Doslej teh podatkov ni bilo?
Analize so pokazale, da so glavni uporabniki informacij o trajnostnosti, razkritih v letnih poročilih podjetij, vlagatelji, vključno z upravitelji premoženja. Ti želijo bolje razumeti tveganja in priložnosti, ki jih prinašajo zadeve v zvezi s trajnostnostjo za njihove naložbe, ter vplive teh naložb na ljudi in okolje. Zavedajo se, da lahko zadeve v zvezi s trajnostnostjo ogrozijo finančno uspešnost podjetij. Po drugi strani vidimo rast trgov naložbenih produktov, ki si izrecno želijo upoštevati določene standarde glede trajnostnosti ali dosegati določene cilje v zvezi z njo. Seveda so pomembni deležniki za informacije o trajnostnosti tudi nevladne organizacije, socialni partnerji in drugi deležniki, ki želijo od podjetij zahtevati večjo odgovornost za vplive njihovih dejavnosti na ljudi in okolje.
Informacije, ki so sedaj na voljo, so premalo natančne, primerljive, zanesljive in dostopne, saj so bile tudi zakonodajne zahteve ohlapne. Kot vemo, je k razkrivanju tovrstnih informacij velika podjetja javnega interesa doslej zavezovala Direktiva o nefinančnem poročanju, ki jo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o gospodarskih družbah.
Kakšne bodo po novem razlike od dosedanjih zahtev o razkritjih nefinančnih informacij?
Izpostavila bi štiri bistvene razlike. Direktiva razširja področja uporabe zahtev glede poročanja na dodatna podjetja, vključno z vsemi velikimi podjetji in podjetji, ki kotirajo na borzi, razen mikropodjetij. Pomembna novost, ki postavlja tovrstno poročanje na povsem drugo raven, je zahteva po dajanju zagotovil o zanesljivosti informacij o trajnostnosti, torej je tudi ta del poročanja predmet revizije. Opredelitev informacij, ki jih bodo morala podjetja razkrivati, je podrobnejša, saj uvaja obvezne standarde EU za poročanje o trajnostnosti, kar je res velik korak. Vse informacije bodo morale biti objavljene kot del poslovnega poročila podjetij in razkrite v digitalni, torej strojno berljivi obliki.
Omenjate standarde poročanja o trajnostnosti kot bistveno novost. So že znani?
Ne, do 31. oktobra letos naj bi Komisija sprejela delegirane akte, s katerimi bo določila prvi sklop standardov poročanja o trajnostnosti. Standardi določajo informacije, ki jih morajo podjetja poročati, ter strukturo za poročanje teh informacij, kjer je to ustrezno. Poudarjam, da gre za prvi sklop standardov, saj je predvideno, da se bodo nadgrajevali. Do 31. oktobra 2023 naj bi Komisija sprejela drugi sklop delegiranih aktov, ki bodo določali dopolnilne informacije, ki jih podjetja po potrebi poročajo glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, in informacije, ki so specifične za sektor, v katerem poslujejo.
Je predvideno tudi nadaljnje nadgrajevanje standardov, kot je to pri taksonomiji?
Napovedano je, da bo Komisija vsaj vsaka tri leta po datumu začetka uporabe pregledala delegirane akte, pri čemer bo upoštevala strokovni nasvet Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG). Po potrebi se bo delegirani akt spreminjal, saj želijo upoštevati relevanten razvoj dogodkov tudi na področju mednarodnih standardov.
Standardi poročanja o trajnostnosti
- določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o okoljskih dejavnikih, vključno z informacijami o:
- blažitvi podnebnih sprememb;
- prilagajanju podnebnim spremembam;
- vodnih in morskih virih;
- uporabi virov in krožnem gospodarstvu;
- onesnaženju;
- biotski raznovrstnosti in ekosistemih;
- določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o socialnih dejavnikih, vključno z informacijami o:
- enakih priložnostih za vse, vključno z enakostjo spolov in enakim plačilom za enako delo, usposabljanjem in razvojem spretnosti ter zaposlovanjem in vključevanjem invalidov;
- delovnih pogojih, vključno z varno in prilagodljivo zaposlitvijo, plačami, socialnim dialogom, kolektivnimi pogajanji in vključevanjem delavcev, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter zdravim, varnim in dobro prilagojenim delovnim okoljem;
- spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in standardov, določenih v Mednarodni listini o človekovih pravicah in drugih temeljnih konvencijah OZN o človekovih pravicah, Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;
- določijo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o upravljavskih dejavnikih, vključno z informacijami o:
- vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, tudi glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, in njihovi sestavi;
- poslovni etiki in korporativni kulturi, vključno s preprečevanjem korupcije in bojem proti podkupovanju;
- političnem udejstvovanju podjetja, vključno z njegovimi dejavnostmi lobiranja;
- upravljanju odnosov s poslovnimi partnerji in kakovosti teh odnosov, vključno s plačilnimi praksami;
- sistemih notranjega nadzora in upravljanja tveganj podjetja, tudi v zvezi s postopkom poročanja podjetja.
| Področje | Izjava o nefinančnim poslovanju | Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti |
| Kdo je zavezanec | Veliki subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih nad 500 in subjekti javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine s povprečnim številom zaposlenih na konsolidirani podlagi več kot 500. Odvisna podjetja so izvzeta iz obveznosti poročanja, če njihovo obvladujoče podjetje poroča za celotno skupino, vključno z odvisnimi podjetji. | Podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh kriterijev: • imajo več kot 250 zaposlenih in/ali • več kot 40 milijonov EUR prihodka in/ali • več kot 20 milijonov EUR bilančne vsote; Vsa podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z malimi in srednjimi (razen mikro podjetij – manj kot 10 zaposlenih ali manj kot 20 mio EUR prihodkov). Podjetja so odgovorna tudi za ocenjevanje informacij na ravni svojih odvisnih podjetij. Zahteva po predložitvi poročila o trajnostnosti velja tudi za vsa podjetja s sedežem v tretjih državah (zunaj EU), ki • več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka ustvarijo v EU in • imajo vsaj eno hčerinsko družbo ali podružnico v EU. |
| Obseg zahtev poročanja | Poročanje o petih dimenzijah • varstvo okolja • družbena odgovornost in obravnava zaposlenih • spoštovanje človekovih pravic • boj proti korupciji in podkupovanju • raznolikost v upravnih odborih podjetij (starost, spol, izobrazba in poklicno ozadje) Za vsako izmed dimenzij: • politike • uspešnost politik • tveganja • KPI-ji |
Dodatne zahteve • Koncept dvojne pomembnosti – Podjetja morajo poročati o tem, kako zadeve v zvezi s trajnostjo (tudi podnebna tveganja) vplivajo na njihovo uspešnost, položaj in razvoj (vidik »od zunaj navznoter«), – ter o njihovem vplivu na ljudi in okolje (vidik »od znotraj navzven«). • postopek izbire pomembnih (bistvenih) tem za zainteresirane strani (deležnike) • več v prihodnost usmerjenih informacij, vključno s cilji in napredkom pri njih • razkritje informacij v zvezi z nematerialnimi sredstvi (družbeni, človeški in intelektualni kapital) • poročanje, skladno z Uredbo EU o taksonomiji in Direktivo o razkritju trajnostnega financiranja (Sustainable Finance Disclosure Regulation – SFDR) |
| Zanesljivost poročanja (zagotovilo tretje osebe) | Ni zahtevano | Zahtevano: • vključitev ključnega revizijskega partnerja • vključitev v revizorjevo poročilo • obseg, v katerem se opiše proces identifikacije ključnih relevantnih informacij, vključitev poročila o taksonomiji |
| Objava poročila | Vključeno v letno poročilo ali objavljeno ločeno v 6-mesecih od zaključna bilančnega leta (z jasno referenco na finančno in poslovno poročilo) |
• Vključeno v poslovno poročilo • gre za celovito poročilo – digitalni strojno berljivi format |
Preglednica: Primerjava med zahtevami Izjava o nefinančnim poslovanju in Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti
Časovnica
Poletje 2022: Evropska svetovalna skupina za finančno poročanje pošlje osnutek standardov poročanja Evropski komisiji
Oktober 2022: Evropska komisija sprejme prvi sklop standardov poročanja
Konec leta 2022: države članice EU bodo morale sprejeti direktivo EU v nacionalno zakonodajo (1. december 2022)
2024: podjetja bodo morala poročati v skladu s prvim sklopom standardov poročanja o trajnostnem razvoju za poslovno leto 2023
2027: Mala in srednje velika podjetja bodo morala začeti poročati po ločenem, sorazmernem standardu poročanja za poslovno leto 2026
Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti spreminja štiri obstoječe zakonodajne akte:
- računovodsko direktivo, in sicer tako, da bi se revidirale nekatere obstoječe določbe in dodale nekatere nove določbe o poročanju o trajnostnosti;
- direktivo in uredbo o reviziji, da bi bila zajeta revizija informacij o trajnostnosti;
- direktivo o preglednosti, da bi se področje uporabe zahtev glede poročanja o trajnostnosti razširilo na podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranih trgih, in bi se pojasnila nadzorna ureditev za poročanje o trajnostnosti teh podjetij.
