| Kodeks in nosilne vrečke | | |
| Kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinah, podpisala sta ga mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, in Simon Zajc, okoljski minister, je le eden izmed korakov h »krožni« miselnosti v trgovinski dejavnosti. Tako mag. Mariča Lah ocenjuje pomen Kodeksa, ki je nedvomno zgled drugim panogam gospodarstva. Hkrati sogovornica meni, da so prav končni potrošniki tisti, ki so odgovorni za pravilno uporabo in ravnanje z odpadno embalažo. Kodeks natančno določa, kaj se bo na blagajnah maloprodajnih mest spremenilo po 1. septembru. A čeprav se pri nakupu nepredpakiranih živil še ne bo nič spremenilo, tudi o univerzalnih vrečkah za sadje in zelenjavo v nekaterih trgovinah že razmišljajo. Mag. Mariča Lah je zadovoljna z odzivom pri trgovcih in potrošnikih. | |
Na lanski strateški konferenci ste razpravljali o trajnostnem krožnem poslovnem modelu v trgovini. Takrat ste med drugim dejali, da je potrebno ohranjati okolje in ustrezno ravnati z viri. Ali je podpis Kodeksa za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti nadaljevanje vaše strateške konference oziroma eden izmed korakov za uveljavljanje »krožne« miselnosti v trgovini?
Da, zagotovo je kodeks le eden izmed korakov h »krožni« miselnosti v trgovinski dejavnosti. Trgovska podjetja v Sloveniji se zavedajo pomena zdravega okolja ter svojega prispevka k zmanjševanju njegovih obremenitev. Že v preteklosti so dokazala, da se zavedajo pomena trajnostne naravnanosti poslovanja. Kodeks dokazuje, da so trgovci pripravljeni za bolj racionalno in trajnostno naravnano uporabo lahkih plastičnih vrečk s strani potrošnikov. A upoštevati je treba še dejstvo, da v podjetjih nenehno iščejo nove, okolju bolj prijazne alternative.
Trgovine potrošnike usmerjajo k večkratni uporabi vrečk ali k vrečkam iz drugih materialov. Kaj se bo 1. septembra spremenilo pri blagajnah za potrošnike in kaj za trgovce?
Kodeks natančno definira tiste plastične nosilne vrečke, ki jih pristopniki k kodeksu od 1. 9. 2019 dalje ne bodo več prodajali na blagajnah maloprodajnih mest, in tiste plastične nosilne vrečke, ki bodo tudi po 1. 9. 2019 dalje lahko še naprej v prodaji. Še vedno pa so v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo potrošnikom na voljo brezplačno zelo lahke tanke plastične nosilne vrečke. Tiste, namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana. Na primer sadje, zelenjava, ribe, mlečni izdelki, meso. Rešitve na tem področju še niso enotne, zato bodo o tem še razprave na zbornici.
Katere vrečke torej ne bodo v prodaji?
Lahke plastične nosilne vrečke, ki so izdelane iz originalnega granulata z debelino stene manj kot 50 mikronov in reciklirane plastične nosilne vrečke, ki so namenjene večkratni uporabi in so izdelane iz recikliranih materialov-reciklatov. Njihov masni delež v posamezni vrečki ne predstavlja več kot 80 % vsebnosti reciklata. V prodaji pa bodo potrošnikom na blagajnah reciklirane plastične nosilne vrečke, ki so namenjene večkratni uporabi in so izdelane iz recikliranih materialov- reciklatov. Njihov masni delež v posamezni vrečki predstavlja najmanj 80 % vsebnosti reciklata. Označene so s piktogramom, iz katerega je razvidno, da gre za najmanj 80 % vsebnost reciklata. Prav tako pa biorazgradljive plastične nosilne vrečke iz biorazgradljivih materialov, ki so namenjene večkratni uporabi. Primerne so za kompostiranje in biorazgradnjo ter so označene z ustreznim piktogramom.
A tudi druge?
Da, še plastične nosilne vrečke v torbici (žepek), plastične nosilne vreče (nakupovalna torba) in mrežaste vrečke iz plastičnih materialov.
Pristop h kodeksu je prostovoljen. Na spletni strani objavljate seznam trgovin, ki pristopajo h kodeksu. Kako so vodstva trgovin sprejela pobudo za kodeks in kaj pomeni kodeks finančno za subjekte? Ali je mogoče oceniti, koliko virov bo s prepovedjo prodaje lahkih vrečk prihranjeno v Sloveniji?
Trgovska podjetja so v začetku letošnjega leta pozitivno sprejela pobudo Ministrstva za okolje in prostor za sprejem dogovora med TZS in MOP v obliki Kodeksa. Kodeks temelji na prostovoljnosti. Spodbuja trgovska podjetja k manjši porabi plastike in k varovanju okolja. Na zbornici smo prepričani, da se bodo trgovci pozitivno odzvali, saj je njihova okoljska ozaveščenost oziroma družbena odgovornost do okolja že dlje časa stalnica v njihovih poslovnih strategijah. H kodeksu lahko pristopijo vsi trgovci, ki prodajajo plastične nosilne vrečke na blagajnah maloprodajnih mest neposredno končnim potrošnikom ter tudi drugi poslovni subjekti, ki ne prodajajo plastičnih nosilnih vrečk končnim potrošnikom. Takšnim podjetjem na zbornici pravimo »podporniki« kodeksa, ki so prav tako pomembni okoljski ambasadorji.
In količine?
Po informacijah s strani trgovcev se je poraba plastičnih nosilnih vrečk od 1. 1. 2019 dalje, ko so vse plastične nosilne vrečke plačljive, zmanjšala skorajda za polovico. To je manjša obremenitev okolja. Vsekakor pa morajo ob zmanjševanju uporabe plastičnih nosilnih vrečk poleg trgovcev predvsem potrošniki poskrbeti za primerno optimalno rabo in večkratno uporabo vrečk, ki so narejene iz drugih materialov.
Kdo bo nadziral izvajanje kodeksa in kaj se bo zgodilo v primeru kršitev podpisanega dokumenta?
Izvajanje in kršitev kodeksa s strani podjetij, ki so h kodeksu pristopila, bo ugotavljala tričlanska komisija, sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov. Enega člana komisije bo imenoval Upravni odbor TZS, enega člana Ministrstvo za okolje in prostor, en član pa bo predstavnik stroke, ki ga skupaj imenujeta podpisnika kodeksa, torej TZS in MOP. V primeru ugotovljene kršitve kodeksa s strani pristopnika h kodeksu se podjetju izda opomin in določi 15-dnevni rok za odpravo kršitve. V primeru ponovne kršitve TZS kršitelja izbriše s seznama podjetij, pristopnic h kodeksu.
Ali trgovci razmišljajo, da bi tudi pri sadju, zelenjavi in mesu iskali druge rešitve? Morda z uvedbo plastične embalaže z večjim deležem reciklata?
Glede uvedbe univerzalnejših trajnejših vrečk za večkratno uporabo pri nakupu nepredpakiranih živil trenutno na trgu še ni enotnih rešitev. Drži pa, da si nekatera trgovska podjetja že danes prizadevajo, da bi potrošniku ponudila okoljsko ustreznejšo rešitev za nepredpakirana živila, kamor sodijo npr. sadje, zelenjava, ribe, meso…. Posebej poudarjamo, da bo pri univerzalnih vrečkah za sadje in zelenjavo potrebno posebno pozornost nameniti zagotovitvi ustreznih higienskih pogojev, o čemer pričakujemo nadaljevanje konstruktivnega dialoga tako z ministrstvom, pristojnim za okolje, kot tudi z upravo, ki je pristojna za varno hrano.
Kako potrošniki sprejemajo napovedane spremembe?
Potrošniki so tudi v preteklosti rešitve in akcije trgovcev za varovanje okolja in bolj trajnostni razvoj zelo dobro sprejeli. Zato večjih težav ne pričakujemo.
Kako bi lahko v Sloveniji hitreje spreminjali vedenjske vzorce potrošnikov pri uporabi embalaže in pri odgovornem ravnanju pri ločenem zbiranju odpadkov?
Odgovornost za pravilno uporabo, ravnanje in tudi za odlaganje embalaže v ustrezne zabojnike nosijo končni potrošniki. Ključno je izobraževanje in ozaveščanje otrok, in sicer že vse od vrtca dalje. Zato na TZS pozdravljamo vse aktivnosti, ki prispevajo k večji ozaveščenosti potrošnikov.
Kje pričakujete ovire pri izvajanju kodeksa?
Kodeks se začne uporabljati s 1. 9. 2019. Zato trenutno na zbornici še ne razpolagamo s podatki, kje, in če sploh, se bodo pojavile kakršnekoli ovire za njegovo izvajanje. Ocenjujemo, da je vsebina kodeksa pripravljena kratko in jedrnato, torej razumljivo tako za večja podjetja kot tudi za mikro in mala podjetja.
Kodeks je lahko dober zgled tudi ostalim panogam. Kje so razlogi, da v nekaterih panogah počasi raste odgovornost do bolj premišljenega ravnanja z viri in do krožnega modela poslovanja?«
Res je, gre za prostovoljni kodeks, ki je bil brez glasu proti sprejet na našem najvišjem upravljavskem organu, na Upravnem odboru TZS. Lahko je dober zgled tudi vsem ostalim delom gospodarstva. Izredno smo ponosni, da so trgovci prepoznali kodeks kot svojo dodano vrednost, predvsem pa tudi kot svojo odgovornost do nas vseh in do našega planeta. Odgovornost do bolj premišljenega in odgovornega ravnanja z naravnimi viri pa izhaja predvsem iz nas samih, državljanov. Potrošniki to od nas »zahtevajo« s svojimi spremenjenimi navadami in prepričanji. Naša naloga je, da jim ponudimo tisto, kar želijo, kar potrebujejo. Odgovornost vsakega posameznika do trajnostne prihodnosti je vse večja. Ne samo v trgovini. Zato menimo, da se nam bodo v nekoliko večjem obsegu pridružile tudi druge panoge, saj krožno gospodarstvo predstavlja v podjetju tudi priložnosti za nove inovacije, s tem pa dolgoročno uspešnost na trgu.
