Poraba energije narašča, naložbe v razvoj omrežja so nujne – EOL 157

V elektrodistribucijskih podjetjih ste odgovorni za zanesljivo in stabilno oskrbo z EE. Z NEPN in drugimi strateškimi dokumenti, ki zahtevajo zeleni prehod energetike, pa morate v razvoju in pri naložbah upoštevati zmanjšanje TGP, torej morate prispevati k večji nizkoogljičnosti v okolju. Kako do manj ogljičnega odtisa? Kaj ti cilji pomenijo za nosilce distribucijskega omrežja in kako se to kaže v vaših poslovnih odločitvah v zadnjih dveh letih, če je elektrodistribucija hrbtenica za zeleno tranzicijo?

Poenostavljeno rečeno je pogoj za manjši ogljični odtis učinkovita raba energije in nadomestitev fosilnih z brezogljičnimi viri energije. Na proizvodni strani to pomeni mrežno integracijo novih proizvodnih virov. Na odjemni strani to pomeni elektrifikacijo mobilnosti, ogrevanja in klimatizacije, na obeh straneh pa prilagajanje odjema in proizvodnje. Ker bodo vsa električna vozila, toplotne črpalke ter klimatske, telekomunikacijske in računalniške naprave v gospodinjstvih, večina naprav v gospodarstvu ter večina razpršenih proizvodnih virov priključeni na elektrodistribucijsko omrežje, je od njegove čvrstosti in prožnosti odvisna sposobnost prehoda v nizkoogljično družbo. Vaša trditev je zato povsem pravilna, elektrodistribucija res predstavlja hrbtenico energetske tranzicije.

Je tako mnenje splošno sprejeto?

Deloma. Javnost se morebiti premalo zaveda, da smo tudi v Evropi pred dvema velikima izzivoma. Mislim na zagotavljanje potrebnih proizvodnih virov električne energije s poudarkom na obnovljivih virih in na krepitev elektroenergetskih, zlasti elektrodistribucijskih omrežij. Kako zelo smo že sedaj ranljivi, se na primer kaže tudi v mogočnih gospodarstvih, ob nizkih temperaturah pred nekaj tedni v Evropi in prav sedaj v Združenih državah Amerike, ob visokih temperaturah pa pred dobrim letom v Avstraliji.

Govorite o večjih obremenitvah omrežja?

Vedno več ljudi se odloča za električna vozila, toplotne črpalke, številne druge naprave in za razpršene proizvodne vire. S povečevanjem obsega in skupne priključne moči teh naprav se bo še bolj pokazalo, kako zelo so poleg proizvodnih virov pomembna tudi omrežja. Ne sme se zgoditi, da bodo uporabniki v prihodnosti soočeni z dejstvom, da ne bodo imeli dovolj moči in potrebne energije, prav tako pa, da razpoložljivo omrežje ne bo omogočalo integracije naprav oziroma virov, ki jih potrebujejo. Zato je zelo pomembno spodbujati razvoj omrežij. Obstoječa regulacija dejavnosti marsikje ne omogoča, da bi v času prehoda v nizkoogljično družbo investicijska vlaganja v elektrodistribucijska omrežja pomembno povečevali v skladu s potrebami uporabnikov. Elektrodistribucijska podjetja se zavedajo svoje družbene odgovornosti in se tudi dodatno zadolžujejo, da vlaganj ne bi zmanjševali.

Če se ozrete na lansko poslovno leto, kaj je razen pandemije najbolj vplivalo na poslovanje, kakšna bo bilanca?

Poslovanje v letu 2020 je potekalo v izjemno zahtevnih okoliščinah zaradi pogostih izrednih vremenskih razmer, zaradi epidemije in zaradi regulacije dejavnosti. Zaradi močnega vetra in hudih neurij februarja, v tretjem kvartalu in decembra leta 2020 je bilo poškodovano elektrodistribucijsko omrežje. Marca in oktobra 2020 je bila razglašena epidemija nalezljive bolezni, junija 2020 pa je pričel veljati dopolnjen omrežninski akt, ki bo imel največji vpliv na poslovanje družbe predvsem zaradi nižjih reguliranih prihodkov. V družbi smo se na to odzvali s številnimi ukrepi za zagotavljanje neprekinjenosti poslovanja, varovanja zdravja zaposlenih in uporabnikov ter za realizacijo poslovnih ciljev. Zagotavljanje neprekinjenosti poslovanja v takšnih razmerah je povezano tudi z višjimi stroški. Končni rezultat poslovanja v letu 2020 bo znan ob koncu prvega četrtletja 2021.

Kljub vsemu ste vlagali v jakost elektrodistribucijskega omrežja.

Da, saj se zaradi povečevanja priključne moči odjema in proizvodnje ter povečevanja števila uporabnikov spremembe v omrežju dogajajo bistveno hitreje kot v preteklosti. Da bi bili pripravljeni na izzive zelenega prehoda, je nujno potrebno intenzivno nadaljevati s povečevanjem jakosti, robustnosti in naprednosti elektrodistribucijskega omrežja. Za uspešnost zmanjšanja ogljičnega odtisa sta ključna krepitev in razvoj distribucijskega sistema. Naložbe so nujne. Na to opozarja tudi Eurelectric in tega bi se morali zavedati tudi nacionalne agencije v posameznih državah.

Za katera opozorila gre?

Zaradi obsega novih uporabnikov ter številnih novih naprav in virov, ki se priključujejo v omrežje, bi bilo po ocenah Eurelectrica potrebno krepko povečati vlaganja v distribucijsko omrežje, in sicer v EU v povprečju za 40 %. V Sloveniji, kjer je zaradi razpršenosti poseljenosti na uporabnika še 82 % več distribucijskega omrežja kot v EU, pa še bistveno več. Še zlasti, če bomo velike proizvodne objekte nadomeščali z veliko množico manjših. Nedavno sprejeti NEPN to upošteva in dejansko predvideva bistveno povečanje investicijskih vlaganj v elektrodistribucijska omrežja.

Pravite, da potrebe po električni energiji naraščajo. Če ocenjujete trend porabe EE v zadnjih treh letih, kaj napovedujete za obdobje do leta 2025 in kaj bi morali storiti, da bi predvideno rast rabe EE nadomestili z učinkovitejšo rabo in da odjemalci premaknejo rabo, mislim na vaš projekt Premakni rabo? Pri vas napovedujete do leta 2030 42 % večji obseg odjema EE. Boste pripravljeni?

Na oskrbnem območju družbe Elektro Maribor je povprečni poslovni odjem v obdobju 2017-2020 za 3 % večji kot v prejšnjem obdobju (2013-2016), gospodinjski odjem pa kar za 6 %. Še bolj kot odjem, ki na letni ravni izkazuje tudi nihanja, kot smo jim bili priča v epidemijskem letu 2020, je pomembna dinamika priključne moči odjema. Ta se je povečala tudi v lanskem letu, in sicer za 38 MW, v obdobju 2017-2020 pa kar za 98 MW. V tem obdobju se je povečala tudi konična moč, in sicer v povprečju za 10 % oziroma za 41 MW. Podatek o konični moči je še posebej pomemben pri načrtovanju razvoja elektrodistribucijskega sistema, ki mora biti dimenzionirano na konično moč. Če ta raste, se mora omrežje dodatno okrepiti.

NEPN kaže usmeritve.

Razvojni načrt, katerega podlaga je NEPN, predvideva, da bi bilo potrebno v naslednjem obdobju bistveno povečati vlaganja v elektrodistribucijska omrežja. V naslednjih desetih letih bi bilo potrebno v distribucijska omrežja za električno energijo vložiti 4,2 milijarde evrov, z lastnimi in tujimi viri, z zadolževanjem pa lahko podjetja za distribucijo električne zagotovijo zgolj dobro tretjino te vsote. To je velik izziv. Naj spomnim, da NEPN na več mestih izrecno poudarja zagotavljanje finančnih virov za dodatna investicijska vlaganja distribucijskih podjetij in da je potrebno trajnostno naravnano določanje višine omrežnine ter prenoviti regulatorni okvir.

Za vaše podjetje je značilen obsežen investicijski ciklus, ki letno znaša v povprečju 30 milijonov evrov. Kam vlagate največ sredstev? Večji obseg razpršenih proizvodnih virov, še posebej OVE, potrebuje fleksibilno energetsko mrežo, vlaganja v infrastrukturo, uravnotežene energetske vire.

Strateške investicije Elektro Maribor so tako konvencionalna vlaganja v omrežje kot tudi vlaganja v digitalizacijo distribucijskega elektroenergetskega sistema. To je pomemben predpogoj za aktivno vlogo uporabnika in za uveljavljanje naprednih storitev. Vlagamo v robustnost in jakost omrežja, v naprednost in spoznavnost omrežja, v napredni merilni sistem, v napredno upravljanje distribucijskega elektroenergetskega sistema in v razvoj TK infrastrukture. Povečujemo tudi informacijsko varnost.

Kakšne so posebnosti v vašem omrežju?

Posebnosti v distribucijskem omrežju Elektro Maribor je več. Pogojene pa so z značilnostmi poseljenosti, strukturo gospodarstva ter s siceršnjimi razmerami na oskrbnem območju. Če je v Sloveniji dolžina omrežja na merilno mesto bistveno višja od povprečja EU, je na območju Elektra Maribor zaradi razpršenosti poseljenosti še 14 % večja kot sicer v slovenski elektrodistribuciji. Temu primerne so tudi investicijske potrebe. Med vsemi elektrodistribucijskimi podjetji je ravno na območju Elektra Maribor največ razpršene proizvodnje. Vseh proizvajalcev je bilo konec leta že 4.095, od tega 2.741 samooskrb. Skupna priključna moč proizvodnje znaša že 205 MW, delež energije iz razpršenih virov pa 15 %. Pri nas je nadpovprečno število mrežno integriranih proizvodnih virov. Na merilno mesto uporabnika pa je kar 34 % več mrežno integriranih proizvodnih virov kot sicer v Sloveniji. Tudi to vpliva na investicijske potrebe.

Razvijate merilne sisteme.

Na našem območju je na merilno mesto uporabnika 15 % več podzemnih vodov, pa tudi 24 % več naprednih merilnih sistemov kot sicer v Sloveniji. Področje merjenja električne energije in zagotavljanja podatkovnih storitev je tudi sicer tehnološko najhitreje razvijajoče se področje v elektrodistribucijskih podjetjih. Izgradnja sistema naprednega merjenja je za uporabnike, elektrodistribucijska podjetja in širše družbeno okolje izjemnega pomena. S tem spodbujamo uporabnikovo aktivnejše prilagajanje razmeram na trgu, koristi pa so deležni vsi uporabniki. V Elektro Maribor je bilo konec leta 2020 v sistem naprednega merjenja vključenih že 94 % merilnih mest. To zahteva velike napore celotnega kolektiva. Tudi zato, ker prejme družba v obstoječi regulaciji dejavnosti za obratovanje, razvoj in vzdrževanje 26 % slovenskega distribucijskega omrežja le 22 % prihodkov vseh slovenskih podjetij elektrodistribucije za opravljanje dejavnosti GJS distribucije električne energije.

Ali med OVE prevladujejo sončne elektrarne?

Da, med razpršenimi proizvodnimi viri je največ sončnih elektrarn. Na oskrbnem območju Elektro Maribor je delež sončnih elektrarn med vsemi proizvodnimi viri kar 93 %. Sončne elektrarne imajo 56 % delež v priključni moči proizvodnje, zaradi narave insolacije pa le 28 % delež pri proizvedeni električni energiji. Pri sončnih elektrarnah je bila v letu 2019 povprečna proizvodnja namreč 0,8 MWh/kW, na primer pri malih in srednjih hidroelektrarnah pa 3,1 MWh/kW, kar je skoraj štirikrat več.

Se e-mobilnost pozna pri porabi?

Podatki kažejo, da se tudi v Sloveniji povečuje število električnih vozil. Pri obstoječi ravni je vpliv na priključno moč in odjem še majhen, z naraščanjem števila električnih vozil pa bo to gotovo drugače. Naj ob tem pripomnim, da odjem ni glavni problem. Še večji problem bo razpoložljivost moči, kar je še posebej povezano z zmogljivostmi omrežja. Zato bo poleg krepitve omrežja pomembno tudi spodbujanje prilagajanja odjema, vključno s polnjenjem električnih vozil izven dnevnih konic.

Omenili ste že rast samooskrbe z EE. Z novim zakonom o spodbujanju rabe OVE se odpirajo nove možnosti za samooskrbo, tudi skupnostno samooskrbo. Kako se vključujete v ta proces, katere rešitve bo zahtevala aktivna vloga odjemalca?

Uporabnikom skladno z zakonodajo tudi pri priključevanju samooskrb nudimo vse potrebno. Nenazadnje je na območju Elektro Maribor priključenih največ samooskrb v državi. V minulih letih smo mrežno integrirali več kot 5.200 samooskrb, kar je 31 % vseh v državi. Strokovnjaki v slovenski elektrodistribuciji ocenjujejo, da lahko že v letu 2022 pride do večjih težav vključevanja obnovljivih proizvodnih virov v elektrodistribucijsko omrežje. V okviru GIZ distribucije električne energije se namreč ocenjuje, da bi bilo potrebno za nemoteno mrežno integracijo tovrstnih obnovljivih virov povečati letna investicijska vlaganja v nizkonapetostna omrežje za vsaj 50 %. To bi za celotno slovensko elektrodistribucijo zahtevalo letno dodatno 30 milijonov evrov.

Krepitev omrežja je vsekakor nujni potrebni pogoj za večjo mrežno integracijo novih proizvodnih virov.

Ali gre v primeru samooskrbe, o kateri govorite, za popolno samooskrbo z EE?

Opisani koncept ni samooskrba, saj uporabnik s svojo proizvodnjo ne dosega samozadostnosti, ampak uporablja omrežje kot sistemsko storitev – hranilnik. Tako ne gre za samooskrbo, temveč zgolj za način obračuna. Ta model sicer spodbuja proizvodnjo iz obnovljivih virov. Povzroča pa izpad sredstev za vzdrževanje distribucijskega omrežja, ki ga uporabniki plačujejo v obliki omrežnine. Pri tem bi lahko govorili tudi o individualizaciji koristi in kolektivizaciji stroškov. V določeni meri namerava anomalijo urediti predlagani Zakon o oskrbi z električno energijo, po katerem naj bi obstoječi model samooskrbe prenehal z letom 2024 zaradi uskladitve z direktivo EU. Izjemnega pomena je, da bi Slovenija po mnogih letih bolj ali manj uspešnih podpornih sistemov vzpostavila trajnosten in vzdržen sistem spodbujanja obnovljivih virov energije, ki bo realno omogočal doseganje sprejetih zavez o deležu obnovljivih virov v končni energiji.

Z vašo Akademijo distribucije želite izobraževati več ciljnih javnosti.

Akademija distribucije Elektra Maribor je bila leta 2017 ustanovljena, da bi spodbujala prenos in razvoj znanja s področja distribucije električne energije zaposlenim, uporabnikom in širši strokovni javnosti. Vključuje zunanji vadbeni poligon, predavalnico in spominsko oziroma muzejsko sobo. Do sedaj je bilo v okviru Akademije distribucije več kot 1.500 udeležencev izobraževanj, praktičnih usposabljanj in strokovnih posvetov. S posebno pozornostjo smo obravnavali strateške dokumente s področja energetike.

Uvajate napredni sistem ADMS (Advanced Distribution Management System), kako, s katerimi ukrepi?

Eden od naših strateških projektov je uvajanje naprednega upravljanja distribucijskega sistema z vključenimi funkcionalnostmi ADMS (Advanced Distribution Management System). Zagotavljanje naprednih funkcionalnosti pametnega omrežja v družbi Elektro Maribor sicer sistematično poteka na več ravneh že vrsto let. Temeljni gradniki pametnih omrežij so napredni merilni sistemi. Ti zagotavljajo tudi potrebne podatke za napredne funkcionalnosti DMS. Družba je zato najprej zagotovila visoko stopnjo vključenosti uporabnikov v napredni merilni sistem, naslednjo fazo pa predstavlja prenova distribucijskega centra vodenja (DCV).

Projekt prenove DCV vključuje temeljne funkcije DMS, kot so model omrežja, analizator topologije, izračun pretokov moči, ocenjevanje stanja in druge funkcije DMS. Gre za sistem za upravljanje z izpadi, upravljanje z okvarami, vključno s funkcijo »Lokacija okvare, izolacija ter vzpostavitev napajanja«, analiza okvar in upravljanje prijav napak, optimizacija napetosti in jalove energije, upravljanje z razpršenimi viri in drugo. Družba pri razvoju distribucijskega sistema upošteva holistični pristop.

Kakšna je stopnja digitalizacije slovenske elektrodistribucije v primeri s stanjem v EU?

Brez zadržkov lahko rečem, da je stopnja digitalizacije slovenske elektrodistribucije visoka. Ne zaostajamo za drugimi državami v EU. Družbe vlagajo velike napore v intenzivno digitalizacijo. Rezultati so opazni tudi v zanesljivem delovanju in učinkovitosti distribucijskega sistema.

V zadnjem času je vse več pobud, da bi se akterji v celotnem energetskem sistemu bolj povezali. Kje vidite vrzeli, kje bi se morali vsi deli podsistema bolj povezati?

Jedro slovenskega energetskega sistema predstavljajo čvrste gospodarske družbe z visoko usposobljenimi in motiviranimi sodelavkami in sodelavci. Smo profesionalci in moramo znati delovati v vsakršnih razmerah. Nenazadnje smo to dokazali v najtežjih vremenskih, gospodarskih in epidemijskih razmerah. To smo dokazali tudi v prizadevanjih za osamosvojitev Slovenije, v vojni za Slovenijo. Ne pozabimo, da je bil prvi strel v prizadevanjih za samostojno Slovenijo pred 30-leti namenjen prav elektromonterju Elektro Maribor, ker in ko je opravljal svojo dolžnost. Kot profesionalci bomo seveda spoštovali predloge naših lastnikov oziroma upravljavcev kapitalskih naložb, kot strokovnjaki pa tudi pričakujemo, da bodo takšni ali drugačni predlogi strokovno argumentirani.

Zakaj ste se odločili za prodajo družbe Energija plus?

Procesi strateškega povezovanja oziroma prodaje hčerinskih družb za trgovanje z električno energijo so se že pred časom začeli v vseh elektrodistribucijskih družbah. Sedaj tudi družba Elektro Maribor d.d. prehaja v intenzivno fazo tega procesa. Prodaja kapitalskega deleža v družbi Energija plus d.o.o. poteka v skladu s statutom družbe Elektro Maribor d.d., relevantno zakonodajo in drugimi odloki ter priporočili. Energija plus je zelo uspešna gospodarska družba. Zaradi zaupanja uporabnikov je družba v letu 2019 dosegla največji tržni delež od svoje ustanovitve leta 2011 in tudi najvišji čisti poslovni izid med vsemi hčerinskimi družbami za trgovanje z električno energijo. Po velikosti je tretji največji ponudnik električne energije v Sloveniji. Kupcem ponuja celovito in trajnostno energetsko oskrbo v okviru krovne blagovne znamke. Poleg oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom nudi tudi oskrbo s toploto, sončne elektrarne za samooskrbo na ključ, razpolaga z javno polnilno infrastrukturo za električna vozila in nudi mikro e-mobilnost.