Bruselj za hitrejši prehod na krožno gospodarstvo |
 
Kako Evropo preoblikovati v bolj krožno gospodarstvo in v državah članicah pospešiti recikliranje odpadkov? Evropska komisija v odhodu je julija sprejela sveženj pobud. Te pobude so bile sprejete hkrati z dopolnilnimi sporočili o pobudi za zelena delovna mesta, o zelenem akcijskem načrtu za mala in srednje velika podjetja in možnostih učinkovite rabe virov v gradbeništvu. Ta sporočila naj bi bila v naslednjih letih osnova za prenovljen načrt za učinkovito rabo virov.
 

Krožno gospodarstvoEvropejci naj bi do leta 2030 reciklirali 70 % komunalnih odpadkov in 80 % odpadne embalaže (do leta 2020 90 % papirja in kartona, 60 % plastike, 80 % lesa, 90 % kovin, aluminija in stekla). Od leta 2025 naprej pa bi bilo odpadke, ki se lahko reciklirajo, prepovedano odlagati na odlagališčih. Vključena sta tudi cilja za zmanjšanje morskih odpadkov in odpadne hrane (do leta 2025 naj bi se količina teh odpadkov zmanjšala za 30 %). Komisija tudi spodbuja države članice, da izboljšajo sledljivost nevarnih odpadkov.

V okviru ambicioznih prizadevanj za temeljni prehod z linearnega na bolj krožno gospodarstvo so revidirani in okrepljeni cilji v obstoječih direktivah o odpadkih. Namesto pridobivanja surovin, ki se uporabijo enkrat, nato pa se jih zavrže, nova vizija ponuja drugačen gospodarski model. V krožnem gospodarstvu postanejo ponovna uporaba, popravilo in recikliranje zlato pravilo, odpadki pa naj bi postopoma postali stvar preteklosti. Če bi surovine ohranili v produktivni rabi dlje časa, jih večkrat uporabili in izboljšali njihovo učinkovitost, bi povečali tudi konkurenčnost EU na svetovnih trgih. Ta pristop je opredeljen v sporočilu, ki pojasnjuje, kako lahko inovacije na trgih za reciklirane materiale, novi poslovni modeli, okoljsko primerna zasnova in industrijska simbioza pripomorejo h gospodarstvu in družbi brez odpadkov.

Z uresničitvijo novih ciljev glede odpadkov bi po mnenju Evropske komisije lahko nastalo 580 tisoč novih delovnih mest, Evropa bi postala konkurenčnejša, njene potrebe po dragih redkih virih pa bi se zmanjšale. Z izvajanjem predlogov bi zmanjšali tudi učinke na okolje in emisije toplogrednih plinov.

V sporočilu je prikazano, kako naj bi učinkovitejša raba virov omogočila nove priložnosti za rast in delovna mesta. Učinkovitejša raba virov naj bi bila posledica inovativne zasnove, učinkovitejših in bolj trajnih proizvodov in proizvodnih postopkov, v prihodnost usmerjenih poslovnih modelov ter tehničnega napredka, ki bo omogočil pretvorbo odpadkov v vire. Cilj svežnja ukrepov, ki je priložen sporočilu, je vzpostaviti okvir, ki bi pripomogel k temu, da bi krožno gospodarstvo postalo resničnost, in sicer s politikami, ki so med seboj bolje povezane, pametno pravno ureditvijo ter dejavno podporo z raziskavami in inovacijami. Tako naj bi sprostili naložbe in pritegnili finančna sredstva, obenem pa spodbujali sodelovanje podjetij in potrošnikov. Poleg tega je v svežnju ukrepov predlagano, da se produktivnost virov meri na podlagi razmerja med bruto domačim proizvodom in porabo surovin ter da bi njegovo izboljšanje za 30 % do leta 2030 lahko veljalo za možnega kandidata za vodilni cilj, ki bi bil vključen v prihodnjem pregledu strategije Evropa 2020.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je povedal: „Živimo v linearnih gospodarskih sistemih, ki smo jih podedovali od 19. stoletja, medtem ko je 21. stoletje svet gospodarstev v vzponu, medsebojno povezanih trgov in milijonov novih potrošnikov srednjega razreda. Če želimo biti konkurenčni, moramo kar najbolje izkoristiti naše vire, kar pomeni, da jih moramo reciklirati nazaj v produktivno rabo, namesto da bi jih odlagali na odlagališčih. Prehod na krožno gospodarstvo ni le možen, je tudi dobičkonosen, vendar se ne bo zgodil brez ustreznih politik. Cilji, ki jih predlagamo za leto 2030, pomenijo, da moramo ukrepati še danes, če želimo pospešiti prehod na krožno gospodarstvo ter izkoristiti poslovne priložnosti in delovna mesta, ki jih ponuja.“

Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je dejala: „Raziskave in inovacije so ključne za uspešno krožno gospodarstvo, zato danes predlagamo skupen pristop. Poleg podpornega regulativnega okvira bo naš novi program Obzorje 2020 prispeval k strokovnemu znanju in izkušnjam, ki so potrebne za oblikovanje z viri gospodarnega, zelenega in konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva v EU.“

Nadaljnji koraki

Zakonodajni predlogi, ki se nanašajo predvsem na okvirno direktivo o odpadkih, direktivo o odlagališčih ter direktivo o embalaži in odpadni embalaži, bodo predloženi Svetu in Evropskemu parlamentu. Poleg revizije ciljev bosta novost poenostavitev zakonodaje o odpadkih in okrepljeno sodelovanje med Komisijo in državami članicami, s katerima naj bi zagotovili boljše izvajanje. Določeni bodo minimalni pogoji delovanja načrtov za razširjeno odgovornost proizvajalca. Izvajali se bodo pristopi po meri, prilagojeni posebnim tokovom odpadkov, kot so morski odpadki, fosfor, odpadki z gradbišč in ostanki rušenja, odpadna hrana, nevarni odpadki in odpadki iz plastike.

Spomnimo

Prehod h krožnemu gospodarstvu je jedro načrta za učinkovito rabo virov v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Z načrtom za Evropo, gospodarno z viri, je Komisija leta 2011 predlagala okvir ukrepov in poudarila, da je potreben celovit pristop na vseh področjih in ravneh politike. Glavne ideje iz načrta so bile nadalje razvite v splošnem okoljskem akcijskem programu Unije (7. okoljski akcijski program), katerega prednostni cilj je preoblikovanje EU v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo. Evropska platforma za učinkovito rabo virov na visoki ravni, ki povezuje vlade, podjetja in organizacije civilne družbe, je pozvala k ukrepom za prehod na bolj krožno gospodarstvo, za katerega sta potrebna pogostejša ponovna uporaba in visokokakovostno recikliranje odpadkov z namenom zmanjšanja odvisnosti od primarnih surovin.

V 7. okoljskem akcijskem programu so se države članice in Evropski parlament odločili, da bodo določili kazalnike in cilje za učinkovito rabo virov ter ocenili ustreznost vključitve vodilnega kazalnika in cilja v evropski semester. Po obsežnih posvetovanjih je bila produktivnost virov, merjena z BDP glede na potrošnjo surovin, opredeljena za najbolj primeren kazalnik za možni cilj v zvezi z učinkovitostjo virov. Od EU se že zdaj pričakuje, da bo svojo produktivnost virov ob običajnem scenariju med letoma 2014 in 2030 povečala za 15 %. S politikami za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo, k čemur poziva evropska platforma za učinkovito rabo virov, bi lahko to stopnjo podvojili, obenem pa pospešili ustvarjanje novih delovnih mest in nadaljnjo gospodarsko rast.

————————————-

Predlog sprememb direktiv o odpadkih – poziv k sodelovanju

Evropska komisija je julija objavila predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi direktiv o odpadkih (2008/98/ES), o embalaži in odpadni embalaži (94/62/ES), o odlaganju na odlagališčih (1999/31/ES), o izrabljenih vozilih (2000/53/ES), o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (2006/66/ES) ter o odpadni električni in elektronski opremi (2012/19/EU). Spremenjene določbe bodo vplivale na zasebne in javne deležnike ter bodo imele pomemben vpliv na načrtovane naložbe in prihodnje infrastrukture sistemov ravnanja z odpadki. Okoljsko ministrstvo zato vabi zainteresirano javnost k pobudam in predlogom na navedene spremembe evropske zakonodaje.

Poglavitne spremembe direktiv o odpadkih gredo v smeri:

  • uskladitev opredelitev pojmov in odstranitev zastarelih pravnih obveznosti,
  • poenostavitev in racionalizacija obveznosti poročanja,
  • uvedba sistema zgodnjega opozarjanja za spremljanje izpolnjevanja ciljev za recikliranje,
  • uvedba minimalnih pogojev za delovanje za razširjeno odgovornost proizvajalcev,
  • postavljanje višjih ciljev za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov na 70 % do leta 2030,
  • obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov,
  • ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov ter postavljanje cilja zmanjšanja nastajanja živilskih odpadkov za najmanj 30 % do leta 2025,
  • postavljanje višjih ciljev za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže,
  • omejitev odlaganja na odlagališčih za komunalne odpadke, ki niso ostanki odpadkov, do leta 2030,
  • uskladitev s členoma 290 in 291 PDEU o delegiranih in izvedbenih aktih.

Predlog Direktive o spremembi direktiv o odpadkih sodi v okvir paketa krožnega gospodarstva, ki ga je komisija objavila na spletni povezavi: http://ec.europa.eu/environment/waste/target_review.htm. V slovenskem jeziku je predlog Direktive o spremembi direktiv o odpadkih dostopen na spletni povezavi: http://eur-lex.europa.eu/legal- content/SL/TXT/?qid=1409923139101&uri=CELEX:52014PC0397