Obnovljivi viri energije / Naložbe v energente
V aktualni energetski krizi, s katero se soočamo, se je izkazalo, da je ozelenitev mreže zemeljskega plina z biometanom iz lokalnih virov pomemben element za energetsko neodvisnost od fosilnih goriv. V Evropski uniji smo namreč v zadnjih letih uvozili velik odstotek zemeljskega plina iz tujine, predvsem Rusije, zato Evropa sedaj išče hitre rešitve za nadomeščanje ruskega plina tudi z biometanom. Glede na ocene lahko biometan iz evropskih bioplinarn nadomesti 20 % količin plina, ki ga trenutno uvozimo iz Rusije, meni Matej Resnik, direktor družbe Koto.
Biometan kot okolju prijazna alternativa
Biometan je eden od obnovljivih virov energije (OVE), ki bo imel v prihodnje pomembno vlogo pri trajnostni oskrbi z energijo. Proizvajalci biometana in bioplina bi po nekaterih ocenah lahko prispevali k znižanju emisij toplogrednih plinov za od 10 do 13 % . V primerjavi z uporabo fosilnih goriv, kot sta premog in nafta, se z uporabo biometana izognemo povečanju emisij CO₂ in drugih toplogrednih plinov v ozračje. Biometan lahko neposredno injiciramo v že obstoječa plinovodna omrežja in ga uporabljamo v vseh napravah, za katere tradicionalno uporabljamo plin: za kuhanje, ogrevanje, industrijske procese, proizvodnjo električne energije in mobilnost. Tako bo imel biometan med drugim pomembno vlogo v razogljičenju prometa.
Podporna shema za proizvodnjo biometana
Cilj je, da bi v Evropi do leta 2030 proizvedli 35 bilijonov kubičnih metrov (bcm) biometana. Tega je Evropska unija poleg drugih ciljev in ukrepov opredelila v podrobnem načrtu REPowerEU, ki so ga sprejeli z namenom hitrega zmanjšanja naše odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, s čimer bi dosegli odpornejši energetski sistem in resnično energetsko unijo. Medtem pa v Sloveniji že od avgusta 2021 obstaja zakonska podlaga za spodbujanje rabe OVE, med katere spada tudi biometan.
Pomanjkanje agilnosti
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) med drugim določa izvajanje politike države in občin na področju rabe OVE in zavezujoči cilj za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji, ki ne sme biti manjši od izhodiščnega deleža 25 %. Za leto 2020 je ta delež znašal 24,1 %, zato je morala Slovenija manjkajoči delež energije iz obnovljivih virov zagotoviti z mehanizmom statističnega prenosa obnovljive energije iz druge države članice EU . To lahko razumemo kot enega od pokazateljev, da Sloveniji manjka agilnosti, saj, za primer, postopki za aktivacijo podporne sheme, ki je nujno potrebna za osnovne naložbe v infrastrukturo in začetek proizvodnje biometana, trajajo predolgo.
Možni ukrepi za spodbudo in razvoj trga biometana
Glede na izkušnje držav, kot so Danska, Italija in Nemčija, kjer prednjačijo na področju proizvodnje biometana, obstajajo različne podporne sheme za uporabo bioplinske tehnologije in razvoj potenciala, ki ga ima biometan. Podjetja, ki dobavljajo, uvažajo in proizvajajo biogoriva, so oproščena plačila davkov na energijo in ogljikov dioksid. Od dobaviteljev goriv za promet se zahteva, da izpolnijo ne le splošno kvoto biogoriv, ampak tudi kvoto naprednih biogoriv.
Izvedba naložb z minimalnim tveganjem
Glede na navedeno v podjetju KOTO predlagamo, da za preboj k proizvodnji biometana v Sloveniji država čimprej pristopi k pripravi podlag, ki bodo vlagateljem omogočale izvedbo projektov z minimalnim naložbenim tveganjem.
Pri tem je treba:
- čim prej zaključiti študijo potrebnih podpornih mehanizmov na strokovnih podlagah;
- sprejeti podporne sheme za plinasta biogoriva v obliki podpore naložbi (CAPEX) in podpore na enoto proizvedenega biometana (OPEX);
- dopolniti sistemska obratovalna navodila operaterjev omrežja zemeljskega plina, ki določajo način priključitve, olajšave za omrežnine za odjemalce plina, način obračunavanja;
- vzpostaviti sistem certificiranja, potrdil o izvoru za možnost trgovanja;
- pospešiti in poenostaviti postopke za pridobivanje prostorskih, gradbenih, okoljevarstvenih ter drugih potrebnih dovoljenj;
- vzpostaviti spodbude končnim potrošnikom za rabo biometana v prometu in ogrevanju.
KOTO na poti k proizvodnji biometana
Eden od naslednjih pomembnih ciljev družbe KOTO je namreč, da nadgradimo obstoječi proces proizvodnje bioplina in ga prečistimo v biometan, ki ga bomo vtiskali neposredno v plinovodno omrežje. Gre za prvi tovrstni primer v Sloveniji, ki je, glede na zaostren mednarodni položaj na področju energentov, lahko vzorčni primer zmanjševanja energetske odvisnosti. Takšni projekti pomenijo večjo stopnjo energijske samooskrbe in manjšo odvisnost od tujih energentov, tudi za lokalno okolje.
Ob tem želimo opozoriti na dejstvo, da brez spodbud zelenemu lokalno proizvedenemu biometanu v omrežju zemeljskega plina v Sloveniji ne bo trajnostnega biometana iz obstoječih bioplinarn, ki danes proizvajajo električno energijo. Proizvajalci biometana pričakujemo tako finančne kot tudi ekonomske ukrepe, ki vključujejo sofinanciranje naložb v proizvodnjo biometana ter tudi sofinanciranje same proizvodnje.
