Polnilne postaje v Sloveniji
| Avtor: doc. dr. Klemen Prah, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko |
Del energetske tranzicije Evropske Unije predstavlja tudi uvajanje e-mobilnosti. Zgled je nizozemsko mesto Utrecht, ki naj bi imelo po podatkih spletne strani Chargemap že okrog 1331 polnilnih postaj za električne avtomobile, medtem ko naj bi jih imela Ljubljana približno 103. Ob tem naj omenimo, da imata mesti podobno število prebivalstva.
Na vprašanje, kako daleč je e-mobilnost v Sloveniji, lahko dobimo vsaj delni odgovor s pogledom na zemljevid, ki prikazuje polnilna mesta (PM) za električne avtomobile. Kot polnilno mesto smatramo lokacijo, na kateri se nahaja ena ali več polnilnih postaj. Na primer na parkirišču v Matavunu pri Parku Škocjanske jame se nahajajo ena poleg druge 4 polnilne postaje z 8 priključki. Vse skupaj obravnavamo kot eno polnilno mesto. Če je bilo leta 2019 v Sloveniji 308 polnilnih mest, pa jih je leta 2022 že okrog 918. Natančen podatek najbrž niti ne obstaja, saj se število polnilnih mest iz meseca v mesec veča. Za leto 2019 smo kot vir uporabili takrat še ažurno interaktivno karto Polni.si, za leto 2022 pa spletno karto PlugShare.
V 162 občinah se je število polnilnih mest povečalo
V primerjavi z letom 2019, ko je bilo v Sloveniji še 112 občin brez polnilnih mest za električne avtomobile, pa je leta 2022 takšnih občin le še 27 (Slika 1). Največ polnilnih mest imajo občine Ljubljana (120), Maribor (43), Novo mesto (22), Brežice (20), Slovenska Bistrica (20), Koper (19), Murska Sobota (18) itd. Ob tem naj omenimo, da je bila za leto 2019 ugotovljena izrazita soodvisnost med številom prebivalstva občine in številom polnilnih mest [1].
V 23 občinah, ki so leta 2019 že imele polnilna mesta, se število polnilnih mest do leta 2022 ni spremenilo (Slika 2). Takšne občine so na primer Šentilj s 7 polnilnimi mesti, Radovljica s 5 polnilnimi mesti, Hrastnik z 2 polnilnima mestoma in Pivka z 1 polnilnim mestom.
V 56 občinah se je število PM med letoma 2019 in 2022 povečalo za 1 PM (Slika 2). Primer je občina Divača, kjer sta leta 2022 zabeleženi 2 PM. V 65 občinah se je število PM povečalo za 2 do 4 polnilna mesta. Takšen primer je občina Moravske Toplice, kjer leta 2019 še ni bilo PM, leta 2022 pa že kar 4. V 32 slovenskih občinah se je število PM v obravnavnem obdobju povečalo kar za 5 do 10 PM. Takšna je občina Bled, kjer sta bili prej 2 PM, leta 2022 pa 12 PM. V 9 občinah, ki so na Sliki 2 obarvane z najtemnejšo zeleno, se je število PM povečalo za več kot 10 PM. 6 od teh občin je mestnih občin. Na primer v koprski občini se je število PM povečalo za 12, v mariborski za 19, v ljubljanski pa kar za 52.
Vroči točki polnilnih mest sta na območjih Ljubljane in Maribora
Da bi preučili razporejenost polnilnih mest v Sloveniji ne glede na občine, smo ugotavljali njihovo gostoto. V ta namen smo za obe obravnavani leti ustvarili rastrski prikaz gostote (angl. continuous density surface) (Slika 3 in 4), ki temelji na metodologiji jedrne gostote (angl. kernel density) [2]. Pri tem smo velikost rastrske celice opredelili z vrednostjo 1 km², polmer iskanja pa z vrednostjo 30 km.
Na Sliki 3, ki prikazuje stanje za leto 2019, izstopata dve vroči točki. Prva, izrazitejša je na širšem območju Ljubljane, druga pa na širšem območju Maribora. Poleg tega pa je možno povečane vrednosti opaziti na večjem delu diagonalne smeri od severovzhoda proti jugozahodu, torej od Murske Sobote do Obale. Ta diagonala sovpada s potekom avtocestnega kraka Slovenika in hkrati s 5. panevropskim prometnim koridorjem ter Sredozemskim prometnim koridorjem. Prezreti pa ni tudi rahlo poudarjene prečne diagonale od severozahoda proti jugovzhodu torej iz blejske smeri proti Novemu mestu, ki sovpada z avtocestnim krakom Ilirika.
Na Sliki 4, ki prikazuje stanje jedrne gostote polnilnih mest za leto 2022, je še vedno izstopajoča diagonala severovzhod-jugozahod, pri čemer so širša območja Murske Sobote, Celja in Obale bolj poudarjena kot pri letu 2019. Prav tako je bolj poudarjeno širše območje Novega mesta s Krškim. Najnižje vrednosti jedrne gostote so omejene le še na južni pas Slovenije med Ilirsko Bistrico, Kočevjem in Črnomljem, nadalje na zahodne in severozahodne alpske predele med Tolminom, Kobaridom in Kranjsko goro. Najnižjih vrednosti ni prezreti tudi na Goričkem in na nekaterih manjših skrajnih obmejnih območjih Slovenije.
Kje so večje gruče polnilnih mest?
Zgornji analizi sta nakazali prostorske vzorce razmestitve polnilnih mest za električne avtomobile. Da bi te vzorce podrobneje preučili, smo za leto 2022 izvedli še analizo gručenja polnilnih mest z metodo OPTICS [3]. Pri tem smo izbrali sledeče nastavitve: minimalno število polnilnih mest v gruči je 10, iskalna razdalja je 5 km, senzitivnost skupin pa je najmanjša, kar ima za posledico manjše število in manj kompaktne gruče. Rezultat analize je 13 gruč, v katere je razvrščenih 458 od vseh 918 polnilnih mest. Največ polnilnih mest (162) šteje gruča na območju Ljubljane. Sledijo ji gruče na območju Maribora (50), Kopra (37) in Kranja (35). Ostale gruče štejejo po manj kot 30 polnilnih mest, od tega najmanj na območjih Velenje – Šoštanj (13) in Nova Gorica (11).
Naj zaključimo, da je cilj Evropske Unije do leta 2030 zmanjšati izpuste CO₂ za 55 % morebiti le preveč ambiciozen. Z vidika polnilnih postaj za električne avtomobile to pomeni med letoma 2021 in 2030 v Evropski uniji namestiti tedensko do 14.000 javnih polnilnih postaj – v primerjavi s trenutno le 2.000 nameščenimi tedensko. Nekatere večje evropske države, kot je na primer Nemčija, nameščajo nove polnilne postaje s hitrostjo, ki je manjša od 10 % od zahtevanega. Slovenija je pri tem še v dokaj solidnem položaju, saj naj bi nameščanje novih polnilnih postaj dosegalo nad 20 % zahtevanega [4]. A zalogaj, ki nas še čaka, je ogromen.
Bibliografija:
[1] K. Prah, M. Kmetec, in M. Knez, „Electric Vehicle Charging Stations Coverage: A Study of Slovenia.“, Teh. Vjesn. – Tech. Gaz., let. 29, št. 1, str. 285–293, feb. 2022.
[2] D. O’Sullivan in D. Unwin, Geographic Information Analysis, Second edition. Wiley, 2010.
[3] M. Ankerst, M. M. Breunig, H.-P. Kriegel, in J. Sander, „OPTICS: ordering points to identify the clustering structure“. Association for Computing Machinery, 1999.
[4] „European Electric Vehicle Charging Infrastructure Masterplan“, ACEA – European Automobile Manufacturers’ Association, 28. marec 2022. https://www.acea.auto/publication/european-electric-vehicle-charging-infrastructure-masterplan/ (pridobljeno 6. maj 2022).
