Meje rasti in inovacije ob 50. obletnici poročila Rimskega kluba

V letošnjem letu obeležujemo 50. obletnico prelomnega poročila Rimskega kluba Meje rasti (The Limits to Growth). Poročilo, ki je izšlo marca 1972, je poudarilo potrebo po ponovnem premisleku o rasti na omejenem planetu ter po večjem sistemskem razmišljanju in nelinearnih ekonomskih modelih. Njegov poziv k ukrepanju je bil prezrt, vendar je napovedal sedanje resne geopolitične izide ter družbene in okoljske prelomnice. Ob tej grenko-sladki obletnici je Rimski klub predlagal alternativno prihodnjo vizijo »Globalne pravičnosti za zdrav planet« in poziva vse voditelje, da to vizijo sprejmejo. (https://www.clubofrome.org/)

V letu 2022 pa mineva tudi 50 let od konference Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972. V spomin na ta pomemben dogodek, ki ga lahko štejemo za začetek globalnega okoljskega delovanja, je Stockholm 2. in 3. junija gostil mednarodno okoljsko srečanje na temo: »Zdrav planet za blaginjo vseh – naša odgovornost, naša priložnost«, Stockholm+50 (https://www.stockholm50.global/). Cilj tega dogodka je bil delovati kot odskočna deska za pospešitev delovanja ZN za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, vključno z Agendo 2030, Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in Globalnim okvirom za biotsko raznovrstnost po letu 2020 ter spodbujati sprejetje načrtov za zeleno okrevanje po COVID-19. K tem ciljem prispeva tudi konferenca IRDO 2022, zlasti 2. dan (o tem v prejšnji številki); prispevki so sedaj objavljeni: https://irdo.si/irdo2022/referati.html.

Obe obletnici sta spodbudili organiziranje še drugih dogodkov, na katerih sodelujejo člani Rimskega kluba in drugi ugledni strokovnjaki. Tako sem imela v začetku junija priložnost poslušati predavanje pomembnega člana tega kluba prof. Ernsta Ulricha von Weizsäckerja, dolgoletnega ustanovnega predsednika slovitega Wuppertalovega inštituta za podnebje, okolje in energijo, z naslovom »Meje rasti – ali lahko antropocen postane trajnosten?« Med drugim je opozoril, da v Mejah rasti ni ničesar o podnebnih spremembah, le-te pa so s pričakovanim dvigom morske gladine danes največja grožnja človeštvu, zato je revolucija v učinkovitosti nujna. Ponovno je spomnil na svojo knjigo Faktor 5 (Factor 5), ki jo je Rimski klub izdal leta 2010: v njej je pokazal, kako so bile že tedaj tehnično razvite inovativne rešitve za petkratno povečanje energetske produktivnosti – kar omogoča popoln izhod iz fosilnih goriv – in petkratno povečanje snovne učinkovitosti – kar pomeni krožno gospodarstvo.

Leta 2010 pa je Rimski klub izdal še eno poročilo, o vzpostavljanju modrega gospodarstva, ki v 10 letih s 100 inovacijami prispeva 100 milijonov delovnih mest (Building the Blue Economy. 10 years, 100 innovations, 100 million jobs). Avtor dr. Gunter Pauli je teh 100 primerov izbral iz nabora preko 2000 inovacij. Modro gospodarstvo se je začelo kot projekt za iskanje 100 najboljših tehnologij, navdahnjenih z naravo – torej bi lahko delovale tako, kot delujejo ekosistemi − in ki bi lahko ugodno vplivale na gospodarstva sveta. Hkrati pa bi trajnostno zadovoljevale osnovne človekove potrebe – pitno vodo, hrano, delovna mesta in bivalno zavetje. Njegov projekt se je od takrat še razširil, kot je mogoče odkriti na navdihujoči spletni strani https://www.theblueeconomy.org/en/.

Kako pa inovacije za soočanje s podnebnimi spremembami podpira danes Evropska unija?

Program Obzorje Evropa je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij s proračunom 95,5 milijard evrov, ki se je začel leta 2021 in bo trajal do 2027. Med nameni programa je na prvem mestu reševanje podnebnih sprememb, na drugem doseganje ciljev ZN glede trajnostnega razvoja. V primerjavi s prejšnjimi okvirnimi evropskimi programi raziskav in inovacij (zadnji je bil Obzorje 2020) vzpostavlja nov inštrument, to so misije EU kot zaveze k reševanju nekaterih največjih izzivov, s katerimi se sooča naš svet: boj proti raku, prilagajanje podnebnim spremembam, zaščita naših oceanov, življenje v bolj zelenih mestih in zagotavljanje zdravja tal in hrane. O misiji mesta Peter Kumer (MIZŠ) v nadaljevanju.

Pomembna sprememba glede na prejšnje programe EU za raziskave in inovacije so povečane sinergije z drugimi programi Unije, med katerimi sta tako program LIFE kot Sklad za inovacije. O zasnovi sklada in njegovih razpisih smo v reviji EOL že večkrat pisali. Tokrat Ana Klemen (MOP) predstavlja velike projekte, izbrane v okviru 1. razpisa − prebojne inovacije, ki bodo imele pomembne učinke na zmanjšanje emisij in so zrele za demonstracijsko postavitev, v kasnejši fazi pa jih bo mogoče uporabljati v velikem obsegu.