Bogastvo podpor za soočanje s podnebnimi izzivi
Učinkovito izvajanje zelenega in vključujočega prehoda z že sprejetimi podnebnimi ukrepi je najboljši odziv na zadnje poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC – https://www.ipcc.ch/), in sicer njegove tretje delovne skupine, ki je 4. aprila objavila Poročilo o blaženju podnebnih sprememb, torej o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in njihovih ponorih (odvzemu iz ozračja, na primer z gozdovi). Cikel šestletnega ocenjevalnega poročanja se bo predvidoma zaključil septembra letos s Sinteznim poročilom. To je tudi zadnji cikel, ko ima človeštvo še možnost vplivati na omejitev dviga globalne temperature v skladu s cilji Pariškega sporazuma in Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ter obdržati segrevanje na ravni, ki bo omogočala prihodnji razvoj. Poročilo med drugim podrobneje analizira stroške in koristi celotnega nabora ukrepov blaženja. Poziva tudi k sistemskim transformacijam in celostnim politikam, ki so potrebne za omejitev globalnega segrevanja. O sistemskem pristopu pišemo v nadaljevanju v članku, ki vsebinsko napoveduje junijsko konferenco IRDO 2022.
V podporo podnebnim ukrepom v Evropi in Sloveniji obstaja in se odvija pravo bogastvo orodij, dogodkov in akcij, gradiv in dokumentov, in seveda obilna finančna sredstva. Najdemo jih bodisi v kontekstu zelenega prehoda oziroma prehoda na krožno gospodarstvo in celostnih okoljskih prizadevanj (kot je Načrt za okrevanje in odpornost, NOO) bodisi osredotočene predvsem na podnebne spremembe. V okviru NOO potekajo prvi razpisi, katerih namen je spodbuditi dolgoročno trajnostno rast in nasloviti izzive zelenega ter digitalnega prehoda, kot so razpisi za raziskovalno razvojne projekte, za razvojne spodbude slovenskemu gospodarstvu, za izvedbo pilotno-demonstracijskih projektov, za vlaganja v turizmu in za spodbujanje predelave lesa (več na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/).
Podporo inovacijam in tehnološkemu razvoju izpostavlja tudi poročilo IPCC o blaženju podnebnih sprememb. Na ravni EU je ključni instrument Sklad za inovacije, o katerem smo v reviji EOL že večkrat pisali. Evropska komisija je 1. aprila podpisala sporazume o dodelitvi sredstev v višini 1,1 milijarde evrov. Cilj sedmih projektov je zmanjšati emisije za več kot 76 Mt ekvivalenta CO₂ v prvih desetih letih delovanja. 31. marca pa je komisija objavila 2. razpis za manjše inovativne projekte nizkoogljičnih tehnologij v višini 100 milijonov evrov. Novice o Skladu za inovacije so dostopne prek https://ec.europa.eu/clima/eu-action/funding-climate-action/innovation-fund_en.
Močna podpora zelenim tehnologijam, tudi finančna, je za doseganje podnebne nevtralnosti nujna. Ana Struna Bregar iz Centra energetsko učinkovitih rešitev tako poroča o dogodku v organizaciji njihovega centra Prednosti naložb v zelene tehnologije, ki je potekal 7. aprila.
Še nekaj drugih novic in zanimivosti:
Eurostat je v marcu pričel s spremljanjem 26 kazalnikov Evropskega zelenega dogovora (https://ec.europa.eu/eurostat/cache/egd-statistics/), ki je razdeljen na 3 teme: zmanjševanje našega vpliva na podnebje, varovanje našega planeta in zdravja ter omogočanje zelenega in pravičnega prehoda.
12. aprila je bil v Uradnem listu EU objavljen 8. okoljski akcijski program (uradno: Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030), ki smo ga predstavili v prejšnji številki revije EOL. Začel bo veljati 2. maja.
V Evropi smo dobili platformo Climate-ADAPT, široko uporabno spletno orodje za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, poteka pa tudi strokovna podpora uporabnikom in usposabljanje za njegovo uporabo. O tem Barbara Simonič z Ministrstva za okolje in prostor.
Celostni projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ponuja čedalje več koristnih dosežkov. 8. junija letos bo v Ljubljani v živo potekala mednarodna trajnostna konferenca Z uspešnimi praksami do podnebne nevtralnosti (https://www.care4climate.si/sl/mednarodna-konferenca-2022). Predavatelji bodo predstavili najboljše primere dobrih praks iz vse Evrope in Slovenije s področij trajnostne mobilnosti, zelene preobrazbe stavb, trajnostne in podnebju prijazne rabe zemljišč (LULUCF) ter trajnostne gradnje in zelenega javnega naročanja. Po strokovnih predavanjih bo sledil vodeni ogled dobrih praks v Ljubljani s kolesi (torej na trajnosten način).
Priložnost za razmislek o podnebnih spremembah, in za konkretne akcije so še okoljski dnevi, ki jih obeležujemo do poletja: dan Zemlje 22. aprila, svetovni dan podnebnih sprememb 15. maja in svetovni dan okolja 5. junija. Na ta dan se zaključi tudi Evropski zeleni teden (EU Green Week 2022), ki se prične 30. maja. Žal pa je Slovenija letos dan ekološkega dolga dosegla že 18. aprila, še pred dnevom Zemlje.
