Prilagajanje in na naravi temelječe rešitve v žarišču
Dve leti po začetku do tedaj nepredstavljive pandemije virusa COVID-19, ko smo upali na predah po zadnjem valu in na priložnost, da se okrepimo, smo soočeni z naslednjo apokaliptično grozoto, ki si je velika večina pred tem prav tako ni mogla zamisliti. Strahote vojne v Ukrajini, ki jih lahko na medijih spremljamo iz ure v uro, so se z agresijo Rusije začele le nekaj dni pred objavo zadnjega poročila IPCC o podnebnih spremembah – o še eni globalni katastrofi, ki pa je v preteklih desetletjih prihajala počasi, odzivi nanjo pa so bili vedno prepozni in premalo odločni. Prav gotovo tudi zato, ker so se prvi ogrožajoči učinki podnebnih sprememb kazali v deželah v razvoju, daleč stran od oči in domov razvitega sveta, poglavitnega krivca za te spremembe.
Boju proti podnebnim spremembam se v okoljski politiki na vseh ravneh namenja čedalje več pozornosti. O tem pišemo v predstavitvi novega, 8. evropskega okoljskega akcijskega programa. Čeprav marsikatera država prvih ambiciozno zastavljenih strategij in ukrepov ni učinkovito izvajala ali pa sploh ne sprejela (med njimi je tudi Slovenija), podatki kažejo, da je bilo v zadnjem desetletju za zniževanje emisij toplogrednih plinov veliko narejenega. O tem piše Jernej Stritih v pregledu podatkov za zadnje desetletje in priporočilih za ukrepe do leta 2030.
V zadnjih letih se krepi zavedanje, da je ob pospešenem zniževanju emisij potrebno bistveno več narediti za prilagajanje na podnebne spremembe, od zagotavljanja podatkov do celovitih, v prihodnost usmerjenih rešitev. Poročilo o vplivih, prilaganju in ranljivosti Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) je po letu 2014 prvo o tej problematiki. Tako kot pri drugih odmevnih poročilih tega foruma je tudi pri zadnjem sodelovalo več sto znanstvenikov iz celega sveta. Izpostavili so kar 127 tveganj in opozorili, da se soočamo z vse več nepovratnimi spremembami podnebja.
Poleg številnih podatkov o dosedanjih zaskrbljujočih trendih in stanju so še bolj zastrašujoči »obeti« za prihodnja desetletja. IPCC napoveduje, da bodo številni vplivi podnebnih sprememb po letu 2040 nekajkrat večji, kot so sedaj, v kolikor ne bomo bistveno okrepili ukrepanja za blaženje in prilagajanje. Že danes pa približno 3,3 do 3,6 milijarde ljudi (torej več kot dve petini svetovnega prebivalstva) živi v okoljih, ki so zelo ranljiva na podnebne spremembe. V drugih virih (povezanih z WHO) najdemo ocene, da podnebne spremembe sedaj povzročajo 150.000 smrti letno. Na žrtve in gospodarske izgube zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v Evropi opozarja tudi poročilo Evropske agencije za okolje, ki je izšlo 3. februarja.
Poročilo IPCC poudarja, da trenutna prizadevanja za prilagajanje nikakor ne dohajajo izredne rasti in povečane izraženosti podnebnih vplivov in tveganj. Poleg tega so opazne vrzeli v prilagajanju. Številne pobude dajejo prednost takojšnjemu in kratkoročnemu zmanjšanju podnebnih tveganj, kar zmanjšuje priložnosti za transformativno prilagajanje. Celovite, učinkovite in inovativne rešitve lahko povežejo blaženje in prilagajanje za spodbuditev trajnostnega razvoja.
Ključno za ohranitev biotske raznovrstnosti in ekosistemov v luči podnebnih groženj je tudi učinkovito zavarovanje med 30 in 50 % območij na kopnem, prav tako voda in oceanov. Tako tudi poročilo IEEP, evropskega inštituta za okoljsko politiko, ki je izšlo v začetku februarja, opozarja na ogromen potencial za blaženje podnebnih sprememb, ki ga lahko realiziramo z obnovo večjih zaščitenih območij v Evropi.
Poleg klasičnih ukrepov blaženja, kot so obnovljivi viri energije in trajnostna mobilnost, se na vseh ravneh čedalje več pozornosti namenja na naravi temelječim rešitvam, ki prispevajo tako k blaženju podnebnih sprememb kot prilagajanju nanje, hkrati pa podpirajo še številne druge cilje trajnostnega razvoja. Na zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje, ki je potekala od 28. februarja do 2. marca, je bila sprejeta tudi resolucija na temo na naravi temelječih rešitev, ki podpirajo trajnostni razvoj, vključno s podnebnimi cilji. Slovenija, ki je kot predsedujoča Svetu EU lani uskladila osnutek resolucije, ima na tem področju veliko znanja in dobrih praks – nekatere od teh skupaj s primeri usklajenega okoljskega in prostorskega načrtovanja iz prvih dveh področij predstavlja reprezentativna knjiga ministrstva za okolje in prostor Razvojni izzivi Slovenije.
Zgledovanje po dobrih praksah lahko dopolni znanje in orodja v pomoč prilagajanju podnebnim spremembam, ki se razvijajo v okviru evropskih institucij, kot sta komisija in EEA, pa tudi na slovenskem okoljskem ministrstvu in agenciji za okolje.
