V tokratni prilogi Podnebni dosje pišemo o enem najpomembnejših okoljskih dogodkov v času slovenskega predsedovanja, ki ga je soorganiziral MOP – o ESDN 2021, letni konferenci Evropske mreže za trajnostni razvoj. Med ključnimi sporočili tega dogodka smo izpostavili, da globalni izzivi brez primere, kot so podnebne spremembe, izguba biodiverzitete in netrajnostna raba virov, zahtevajo paradigmatske spremembe v upravljanju za trajnostni razvoj, to je sistemski pristop in inovacije za trajnostne prehode. Ta pristop skupaj z novo paradigmo znanja razvija Evropska agencija za okolje (EEA) in se v okviru Evropskega zelenega dogovora že vključuje v evropske in nacionalne politike in aktivnosti (npr. Deep Demonstration projekti). Uvajamo ga tudi v Sloveniji. Na področju prehoda v krožno gospodarstvo celo s pionirskim nacionalnim projektom po pristopu Deep Demonstration, o katerem piše Renata Karba z MOP. Projekt bo med drugim spodbujal javno naročanje v skladu z načeli krožnega gospodarstva, kar je tudi tema prispevka Mateja Cerovška o spremembi predpisov za zeleno javno naročanje.
V strokovnih podlagah konference ESDN (Discussion Paper) smo po EEA povzeli, da za globoke družbene spremembe v skladu s trajnostnimi ambicijami potrebujemo tudi drugačen sistem znanja, znanje za modro, z informacijami podprto odločanje. To pomeni ne zgolj ustvarjanje znanja o svetu, ampak tudi hitro ustvarjanje modrosti o tem, kako pravilno ukrepati.
O modrosti prav gotovo ne moremo govoriti pri odločitvi iz bližnje preteklosti o gradnji TEŠ 6. Po nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki jo je sredi januarja sprejela vlada, je Slovenija med šestimi državami EU, ki nameravajo kuriti premog po letu 2030. Hitrejše zapiranje TEŠ (po strategiji je končni rok 2033) ni nujno le z vidika podnebnega ukrepanja, temveč postaja tudi ekonomsko neizogibno. Ob načelni podpori vključujočemu in pravičnemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo pa je marsikje čutiti zaskrbljenost glede učinkovitega izvajanja ukrepov v tej smeri. Implementacijski deficit je značilen za marsikatero področje zelena prehoda v Sloveniji, kot na primer pri uvajanju obnovljivih virov energije.
Modro upravljanje s prihodnostjo zahteva hiter, vendar premišljen izhod iz netrajnostnih praks in hkrati podporo inovacijam za trajnostne prehode. Konferenca ESDN je poleg okoljske, družbene in gospodarske odpornosti obravnavala tudi finančno odpornost, finančno razsežnost trajnostnih prehodov. Simon Savšek iz Evropske investicijske banke je sporočil, da je banka že ukinila financiranje projektov energije iz fosilnih goriv, do leta 2025 pa bo kar 50 % svojega portfelja namenila za zeleno financiranje. Na ravni države so možni še drugi finančni ukrepi, od zelenega javnega naročanja do spreminjanja davčnih stopenj. Ob koncu lanskega leta je pod okriljem organizacij Focus, Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in socialnega podjetja Knof tudi v Sloveniji nastala pobuda za znižanje davčne stopnje za sektor ponovne rabe. Kot drugi ukrepi za prehod na krožno gospodarstvo bi tudi taka sprememba prispevala k blaženju podnebnih sprememb, poleg drugih pozitivnih okoljskih učinkov.
Sistemski pristop za trajnostne prehode, ki ga je obravnavala konferenca ESDN 2021 in ga implementiramo preko celovitega strateškega krožnega gospodarstva, se v Sloveniji uvaja še po drugih poteh. Med drugim v okviru 17. IRDO mednarodne konference Družbeno odgovorna družba 2022 z osrednjo temo »Zeleni, digitalni in vključujoči prehod: kako ga uresničiti?«, ki bo potekala virtualno 2. in 3. junija 2022 (https://www.irdo.si/en/green-digital-and-inclusive-transition-how-to-make-it-
happen/). Glavni namen konference je raziskati konceptualni okvir(-e), pogoje in možnosti za zeleni, digitalni in vključujoči prehod, ki omogoča razvoj skupne trajnostne prihodnosti v skladu z Agendo ZN za trajnostni razvoj 2030 in njenimi 17 cilji trajnostnega razvoja.
Učinkovito in modro ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam mora temeljiti na znanstvenih spoznanjih. Vendar za nujne obsežne spremembe v življenjskih stilih, razmišljanju, proizvodnji, upravljanju in vseh drugih naših dejavnostih potrebujemo tudi umetnost. Cilj razstave »Taljenje. Podobe podnebnih sprememb«, ki jo od 18. januarja do 1. maja gosti Galerija Jakopič v Ljubljani, je navdihniti in aktivirati ljudi po svetu, naj se dejavno ukvarjajo s problematiko in se zavežejo, da bodo od politikov in oblasti zahtevali odgovorno okoljsko politiko. Pred tem je razstava gostovala v Londonu in na Dunaju. Nevladna organizacija Project Pressure, ki si je več let prizadevala dobiti podporo za tak projekt v Sloveniji, sodeluje ne le s svetovno priznanimi umetnicami in umetniki, ki po naročilu organizacije po vsem svetu izvajajo odprave, ampak tudi z znanstvenicami in znanstveniki, da zagotovijo verodostojnost svojega dela. Skozi umetnost obravnavano vprašanje izginjajočih ledenikov ozavešča o pomenu ledenikov kot bistvenih indikatorjih podnebne krize, o povezanih perečih temah – aktualnih geopolitičnih, arheoloških in kulturnih vprašanjih, ter o posledicah taljenja.
Letos lahko pričakujemo tudi ponovno javno razpravo o osnutku Poročila o okolju v Republiki Sloveniji, ki je bil že v razpravi konec leta 2021, vendar še ni vključeval ohranjanja narave, enega od temeljnih in zakonsko predpisanih področij teh poročil. Gre za pomemben dokument, ki bo usmerjal naše ukrepanje na okoljskem in podnebnem področju in s tem odpiral možnost za modre odločitve.
