Odštevanje do COP26: Ali nam bo uspelo?
Pred začetkom 26. zasedanja pogodbenic Konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP26, ki bo od 31. oktobra do 12. novembra), je IEA, Mednarodna agencija za energijo, opozorila, da bi zadnje zaveze držav k zmanjšanju energetsko pogojenih emisij CO₂ do l. 2050 zadoščale zgolj za 40-odstotno zmanjšanje (https://www.iea.org/reports/world-energy-outlook-2021). Pod pogojem, da bi jih države tudi uresničile.
Poročilo WEO-2021 sporoča, da smo priča netrajnostnemu okrevanju po pandemiji COVID-19. Čeprav se je v letu 2020 nadaljevala hitra rast OVE in e-mobilnosti, so največja svetovna gospodarstva že zamudila priložnost, da bi v toku okrevanja spodbudila naložbe v čisto energijo. Še zlasti se je povečala proizvodnja električne energije iz premoga, kar je vodilo do drugega največjega porasta emisij CO₂ v zgodovini. IEA nadalje opozarja na problem zagotavljanja finančnih sredstev za investicije v čisto energijo, še zlasti za države v razvoju.
Poleg zavez o ambicioznejših ciljih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in povečanju financiranja podnebnih ukrepov (s poudarkom na državah v razvoju) so med glavnimi temami letošnjega podnebnega vrha v Glasgowu tudi ukrepi za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb. V prispevku o ekološkem odtisu kot kazalniku za regionalno razvojno načrtovanje izpostavljamo tako ukrepe za zmanjševanje emisij CO₂ kot ukrepe za povečevanje biokapacitete gozdnih in obdelovalnih površin: s slednjimi povečujemo tudi odpornost teh ekosistemov na podnebne spremembe.
S podnebnimi dosjeji želimo širiti znanje in informacije, pomembne za podnebno ukrepanje. V ta namen predstavljamo tudi evropske in mednarodne organizacije in platforme, ki najbolj aktualno in celovito obravnavajo to področje. Med njimi ima prav gotovo posebno vlogo EEA, Evropska organizacija za okolje (https://www.eea.europa.eu/). Enciklopedijo znanja o okolju v Evropi in priročnik za učinkovite trajnostne prehode predstavlja njihovo zadnje poročilo SOER 2020, ki smo ga že omenjali. Znanje za prehode v trajnostno Evropo iz SOER 2020 so pred kratkim (14. oktobra letos) nadgradili s poročilom »Knowledge for Action«. 15. aprila letos so izdali poročilo o na naravi temelječih rešitvah za prilagajanje na podnebne spremembe. V partnerstvu z Evropsko komisijo pa so vzpostavili platformo Climate-ADAPT (https://climate-adapt.eea.europa.eu/), ki zagotavlja podporo Evropi pri prilagajanju na podnebne spremembe in pomoč uporabnikom pri dostopu do podatkov in informacijah ter njihovi izmenjavi platforma. In sicer glede pričakovanih podnebnih sprememb v Evropi, sedanje in prihodnje ranljivosti regij in sektorjev EU, nacionalnih in nadnacionalnih strategij in ukrepov prilagajanja. Objavljene so študije primerov prilagajanja in možne izbire za prilagajanje ter orodja za podporo pri načrtovanju prilagajanja. Med uporabnimi in zanimivimi novicami, ki jih najdemo na platformi Climate-ADAPT, je tudi sporočilo o nedavni vzpostavitvi misije raziskovalno-inovacijskega programa Obzorje Evropa za prilagajanje na podnebne spremembe. Misije kot nov inštrument tega programa so namenjene razvoju rešitev za ključne evropske izzive.
Za uspeh ambicioznejših podnebnih prizadevanj so prav tako pomembni zgledi držav, ki vodijo proces COP26. Na ravni EU je to tudi Slovenija kot predsedujoča Svetu EU. Na nedavni konferenci projekta Podnebna pot 2050 (več v nadaljevanju), je Matthias Duwe iz Ecologic instituta predstavil ugotovitve o razlikah med državami pri podnebnem upravljanju. Slovenija sodi med 13 evropskih držav, ki imajo najmanj urejeno to področje. Najvišjo raven podnebnega upravljanja izkazujejo države, ki že redno pripravljajo poročila o napredku, o njih razpravljajo na nacionalni ravni in verodostojnost poročil okrepijo s tem, da jih pripravijo neodvisna telesa. Odziv na ta poročila je obvezen in urejen v zakonodaji. Zgledujemo se lahko na primer po Nizozemski, Nemčiji, Švedski, Irski, Franciji.
Upamo lahko, da bodo cilji, izpogajani na COP26, dovolj ambiciozni, da bomo v svetovnem merilu zagotovili omejitev dviga povprečne globalne temperature pod 1,5 °C do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Kaj pa po COP26, kaj bo najpomembnejše za vlade, da bodo zagotovile doseganje ciljev, h katerim so se zavezale? V nedavnem podkastu časnika The Guardian o COP26 je Christina de Figueres, izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, trikrat ponovila: »Izvajanje, izvajanje, izvajanje.« George Monbiot, eden vodilnih publicistov za ohranjanje okolja, pa priporoča vsem ljudem, ki jih tako kot njega skrbi za prihodnost planeta, še zlasti ob premalo učinkovitem ukrepanju vlad: »Mobilizirajte se, mobilizirajte se, mobilizirajte se.«
