Narava je za Slovence vrednota – drugič
Tokratni uvodnik pišem v urah po razglasitvi neuradnih rezultatov referenduma o noveli zakona o vodah – komentarji govorijo celo o plebiscitarni podpori dostopu do čiste pitne vode in zaščiti vode. Voda je eno redkih naravnih bogastev, ki jih imamo v Sloveniji, in, podobno kot bogastvo gozdov, nam ni večno dana. Ohranitev teh zakladov za sedanje in prihodnje generacije je ogrožena tako zaradi človeških vplivov kot zaradi podnebnih sprememb. Zato je prav, da rezultate referenduma pogledamo tudi iz strokovnih perspektiv in evropskih usmeritev, ki jih predstavljamo v naših dosjejih.
Uvodniki podnebnega dosjeja so seveda namenjeni tudi pripravljavcem politik in odločevalcem, torej politikom in njihovim ekipam, četudi tega do sedaj nisem izpostavljala. Tako sem lani oktobra, v 153. številki revije EOL, ko smo slišali kritične pripombe glede velikega deleža Nature 2000, pod naslovom »Narava je za Slovence vrednota« opozorila na rezultate evropskih javnomnenjskih raziskav Eurobarometer. Podatki o plebiscitarni podpori anketiranih zaščiti narave so prav gotovo ena od ključnih podlag za politiko na tem področju. V Sloveniji se je decembra 2018 kar 98 % vprašanih strinjalo, da smo odgovorni za zaščito narave (v EU 95 %). 95 ali več odstotkov vprašanih je podprlo trditve, da naše zdravje in blaginja temeljita na (zdravi) naravi in biotski raznovrstnosti, da sta obe pomembni za dolgoročni gospodarski razvoj ter da je biotska raznovrstnost nepogrešljiva za proizvodnjo hrane, goriva in zdravil (deleži v EU: 93-92-91 %). Podobno visoka je bila tudi podpora območjem Natura 2000, med drugim zaščiti vloge naravnih virov pri zagotavljanju hrane, čistega zraka in vode. Večina Slovencev in Evropejcev ne pristaja na poškodovanje ali uničenje narave na zaščitenih območjih v zameno za gospodarski razvoj.
Plebiscitarna ali temu bližnja podpora se v evropskih raziskavah stališč izraža tudi prizadevanjem za zaščito okolja in boju proti podnebnim spremembam. Odgovori anketiranih iz Slovenije so primerljivi odgovorom iz drugih delov EU, pri nekaterih vprašanjih je celo višji delež odgovorov v podporo ukrepom za boljše varovanje okolja. V zadnji raziskavi o stališčih do podnebnih sprememb (objavljena je bila v tem mesecu, v juliju 2021) na primer odstopa delež anketiranih, ki menijo, da bi denar iz načrta za oživitev gospodarstva morali vložiti predvsem v novo zeleno gospodarstvo: 85 %, kar je več od povprečja EU, ki znaša 75 %. Ponovno pomembno sporočilo slovenski politiki.
Stališča državljanov o temah, kot sta narava in okolje, izražajo temeljne vrednote neke družbe, zato se rezultati kakovostnih in reprezentativnih raziskav, kot je Eurobarometer, med leti ne spreminjajo bistveno. Da je narava za Slovence vrednota, pa je ugotovila že raziskava, ki je bila leta 2007 podlaga za oblikovanje slovenske znamke »I FEEL SLOVENIA«. V jedru znamke najdemo tudi trditev »Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka, presenetljiv okus vode ter mehkobo lesa.«
Za odgovorno in pametno politiko do okolja, ob upoštevanju drugih ciljev trajnostnega razvoja, seveda ni pomembno le spremljanje stališč državljanov. Prav tako ali še bolj nujno je spremljati in upoštevati znanje in spoznanja o učinkovitem varovanju okolja ter ohranjanju narave ob hkratnem zagotavljanju blaginje, kot ga prinašajo poročila Evropske okoljske agencije in številna druga gradiva in dogodki, udejanja pa se preko političnih usmeritev, zakonodaje in programov Evropske unije ter drugih entitet. Poleg tega potrebujemo celostno inovativno, out-of-the-box razmišljanje in seveda tudi pametno uvajanje teh inovacij: okoljski izzivi so danes tako veliki, da brez sistemskih sprememb za trajnostne prehode ne bo šlo.
O vsem tem smo v podnebnih dosjejih že večkrat pisali. Med evropskimi dogodki preteklega meseca pa velja opozoriti na Evropsko konferenco o prilagajanju na podnebne spremembe (https://www.ecca21.eu/), ki je bila povezana z Evropskimi dnevi raziskav in inovacij 2021 (https://ec.europa.eu/research-and-innovation/en/events/upcoming-events/research-innovation-days). Znanost in raziskave imajo pomembno vlogo na okoljskih in podnebnih dogodkih. In podnebne spremembe ter Evropski zeleni dogovor zavzemajo eno osrednjih mest v raziskovalnih programih EU. Kaj pa v Sloveniji?
V tokratnem podnebnem dosjeju predstavljamo knjigo »Ni planeta B« z out-of-the-box razmišljanji in priporočili za prihodnost planeta ter tri prispevke s konference »Izzivi in priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije v evropskem kontekstu«. Pametno upravljanje z vodo ter zaščita ekosistemov sta v njih posebej poudarjena. Konferenca je med drugim opozorila na pogosto prezrte dejavnike trajnostnega razvoja: sobivanje in soustvarjanje v skupnosti, ohranjeno naravno okolje z zdravimi ekosistemi, oživljena kulturna dediščina kot vir modrosti in navdiha za razvoj ter izmenjave z drugimi kulturami.
