Razvoj in inovacije v lesni industriji
| Avtor: Jože Volfand |
Podjetje Stilles prav zdaj končuje naložbo v novo tehnološko linijo. Nov produkt so križno lepljene in modularne plošče, proizvod, ki postaja vse bolj nepogrešljiv v gradnji objektov. V proizvodnji bodo uporabili odpadke, a tudi sicer je recikliran les ena izmed njihovih surovin. Rok Barbič, predsednik uprave družbe Stilles posebej pojasnjuje dve inovaciji za zaščito materialov. Trgu so ponudili premaz, ki se nanaša z uporabo nanotehnologije Re: NEW: »Pri razvoju rešitve Re:New smo se povezali z italijanskim in nemškim partnerjem. Potrebujete namreč ustrezen lak na vodni osnovi, inovativen tehnološki postopek in namensko tehnologijo, ki omogoča tovrstno površinsko zaščito lesenih površin. S to rešitvijo bistveno podaljšamo življenjsko dobo pohištva ali parketa. Površine so bolj estetske, kar je zelo zanimivo za hotelirje. V zadnjem letu praktično ni hotela, kjer ne bi uporabili te rešitve. Za uporabo so se odločili lastniki tako prestižnih hotelov, kot so W Marriott Praga, Sheraton Zagreb, Luxury Collection Marriott Tbilisi, Autograph Marriott Tbilisi, Schani Dunaj, …« Rok Barbič tudi pričakuje, da bodo nosilci popoplavne obnove upoštevali vse prednosti gradnje lesenih objektov in da bo država našla spodbude tudi za večja podjetja, zlasti pa, da bo ustavila prodajno politiko Slovenskih državnih gozdov.
Zakaj ste se odločili za naložbo v proizvodnjo križno lepljenih in modularno lepljenih plošč, kaj ekonomsko in ekološko pomeni nova, tehnološka linija? Katere konkurenčne prednosti vam daje na trgu in kako se lahko s to proizvodnjo vključite v program obnove objektov po poplavah?
V Stillesu te dni končujemo doslej največjo investicijo, ki pomeni napredno tehnološko linijo. Letna kapaciteta bo preko 8.000 m³ križno lepljenih plošč in preko 4.000 m³ modularnih plošč. Križno lepljena plošča oziroma skrajšano CLT (cross laminated timber) je križno lepljeni masivni panel. Lepljenih iz večinoma smrekovih desk v trden montažni sistemski element, ki v gradbeništvu zamenjuje opeko in spada med nosilni gradbeni material. Združuje številne prednosti lesa z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, ki omogočajo visoko stopnjo montaže ter hitro in varno gradnjo. V primerjavi s svojo težo je CLT eden najzmogljivejših gradbenih materialov za večnadstropne zgradbe, kot so stanovanjske stavbe, poslovne stavbe, hoteli, domovi starejših, šole, vrtci in še marsikaj. Zelo primeren je tudi za pregradne stene v javnih delih hotelov. Gradnja objektov s ploščami CLT ima več prednosti. Od visoke nosilnosti konstrukcije do hitre gradnje in s tem nižje obremenitve okolja. Pri tej gradnji dosežemo največjo možno zrakotesnost, požarno varnost in potresno varnost. Poleg tega objekt zagotavlja visoko bivalno udobje.
Primerjava z betonom?
Konstrukcija objektov s CLT je do trikrat lažja od klasično betonskih objektov. Glede vplivov na okolje pa povzroči sedemkrat manj izpustov CO₂ kot pri betonski izvedbi.
Je to novost na trgu?
Gradnja objektov s CLT ploščami je v vzponu. Po podatkih Timber online.net je bilo lani v Nemčiji, Švici, Italiji, Avstriji in Češki proizvedeno za 1,3 mio m³ CLT plošč, kar je za cca. 17 % več kot leto poprej. V celotni Evropi je bila produkcija v preteklem letu cca. 1,8 mio m³. Do zanimivih ugotovitev je prišel dr. Miha Humar z Biotehniške fakultete. S sodelavci je meril vlago v poplavljenem objektu v CLT izvedbi. Nekaj tednov po poplavah, po katerih je lastnik intenzivno sušil objekt, je vlaga v sredici CLT plošče znašala samo 18 %. To je v primerjavi s poplavljenimi objekti v betonski izvedbi pravzaprav zanemarljivo. Doajen na tem področju v Sloveniji je dr. Bruno Dujič. Ustvaril je nekaj zanimivih objektov, ki jih je sprojektiral in tudi poskrbel za izvedbo.
Lesena gradnja objektov po poplavah je ena izmed opcij celotne sanacije.
Tovrstno gradnjo bi morali razumeti kot svojevrstno priložnost popolne obnove. Za povprečno stanovanjsko hišo potrebujete cca. 60 m³ CLT plošč. Torej bi z našo letno kapaciteto izgradili kar nekaj objektov. Prednosti sem navedel, torej je tovrstna gradnja prava odločitev pri obnovi. Sodelovanje smo ponudili gospodarskemu ministrstvu.
Nova proizvodna linija je posebna še v tem, da boste uporabili odpadke.
Modularne lepljene plošče bomo prav tako proizvedli po principu krožnega gospodarstva. V glavnini bomo uporabili lesno biomaso, ki jo v obliki odpadka generiramo pri proizvodnji pohištva za hotele. Kompozitna modularna plošča je razvojno raziskovalni produkt podjetja Stilles. Kompozitne modularne plošče so požarno odporne, zvočno izolativne in vodoodbojne. V trenutnem proizvodnem procesu opremljanja hotelov letno generiramo dobrih 2.000 m³ lesnih odpadkov. Polovico te količine porabimo za ogrevanje in uporabo tehnične vode, za sušilnico, lakirnico, stiskalnico, ostalo polovico bomo pa bomo predelali in vgradili v kompozitno modularne plošče. Ta segment je trenutno v razvojni fazi, uporabo za lastne namene in trženje načrtujemo spomladi 2024.
V proizvodnji dokazujete, da je lahko odpadni les nov vir. Vaše iverne plošče izdelujete iz stoodstotnega recikliranega lesa italijanskega podjetja Saviola s certifikatom FSC za proizvodnjo recikliranih panelov. Kateri odpadni les uporablja vaš dobavitelj in ali lahko z njim zagotovite enako kakovost kot iz primarnega vira?
Za nekatere svoje izdelke uporabljamo iverne plošče iz stoodstotno recikliranega lesa italijanskega podjetja Saviola. Gre za proizvajalca, ki je kot prvi in po naših podatkih trenutno še edini na svetu pridobil certifikat FSC za proizvodnjo 100% recikliranih lesenih panelov. Za njihovo izdelavo uporabijo reciklirane palete, lesene zaboje za sadje, konstrukcijske odre, lesen odpad in odsluženo pohištvo, ki jih pridobijo v lastnih zbirnih centrih. Stilles in posredno njegovi naročniki-hotelirji na ta način prispevamo k varovanju okolja. Delamo po principu krožnega gospodarstva.
Podjetja v lesni panogi zelo različno ocenjujejo lanske poslovne rezultate predvsem zaradi cen energentov, upada naročil, pritiskov na cene, večjih stroškov. Kako razmere na trgu vplivajo na storitveno podjetje, saj delate po naročilu in ste odvisni tudi od investicijske kondicije na primer turistične panoge kot opremljevalec notranjih prostorov? Bo letos poslovno boljše ali slabše?
Lani in letos so nam predvsem cene energentov krepko poslabšale stroškovno sliko. Odreagirali smo z izgradnjo lastne fotovoltaične elektrarne moči 1 Mw, tako da smo med poletjem pokrivali več kot dve tretjini lastnih potreb. Poleg tega se oziramo v dodatno kogeneracijsko elektrarno. Naš največji problem so letos velike zamude gradbincev na projektih, kjer sodelujemo. Ker objekti niso pripravljeni za odvzem mer, se naši roki še skrajšujejo. To poleg visoke diverzifikacije strukture izdelkov za povprečen hotelski objekt negativno vpliva na našo produktivnost. Prav zaradi tega bodo poslovni prihodki letos v primerjavi z lanskimi nižji. Sicer pa na trgu opremljanja hotelov zaenkrat ni čutiti drastičnega upada projektov. Spreminja pa se struktura, manj je novogradenj in več je obnov. To pa je za nas prednost. Z naročili smo pokrili dobršen del naslednjega leta in s tem smo zadovoljni.
Prisegate na brezčasnost lesa, na nove materiale, na trajnejše pohištvo in visoko estetiko, kupcem ponujate inovativne rešitve. Na primer s površinsko zaščito različnih materialov, kar je še zlasti prednost pri parketu, ste pa edini proizvajalec v Sloveniji s tovrstno tehnologijo in med redkimi v Evropi. Kakšno prednost vam daje na trgu, s kom ste se povezali, da ste lahko trgu ponudili premaz z nanotehnologijo Re:New?
Pri razvoju rešitve Re:New smo se povezali z italijanskim in nemškim partnerjem. Potrebujete namreč ustrezen lak na vodni osnovi, inovativen tehnološki postopek in namensko tehnologijo, ki omogoča tovrstno površinsko zaščito lesenih površin.
S to rešitvijo bistveno podaljšamo življenjsko dobo pohištva ali parketa. Površine so bolj estetske, kar je zelo zanimivo za hotelirje. V zadnjem letu praktično ni hotela, kjer ne bi uporabili te rešitve. Za uporabo so se odločili lastniki tako prestižnih hotelov, kot so W Marriott Praga, Sheraton Zagreb, Luxury Collection Marriott Tbilisi, Autograph Marriott Tbilisi, Schani Dunaj …
Kaj zagotavlja zaščito Re:NEW?
Popolno zaščito različnih materialov in trendovski mat učinek. S pomočjo nano tehnologije pri zadnji plasti nanosa laka na vodni osnovi suhe matirne delce laka dvignemo vertikalno na površino pod določenim kotom ter jih utrdimo z UV žarki. Pri običajnih zaščitnih nanosih so ti delci razporejeni plosko na površino. Materiali, ki so lakirani z Re:NEW tehnologijo, se ne razijo, so vodoodporni, vodoodbojni, na njih ni vidnih prstnih odtisov ter madežev, razlite tekočine in podobno. Bistvena prednost opisane tehnologije je v podaljšanju življenjske dobe izdelka, morebitne praske pa brez težav popravimo kar z vročo krpo. Ob poškodbi se namreč suhi delci v laku prestavijo, a jih s toploto preprosto postavimo na prvotno mesto.
Tudi Liquid Metal je inovativna površinska obdelava. Za kaj gre?
Gre za to, da kupujemo kovino v prahu in jo z mokrim postopkom nanesemo na les. Taka površina dobi izgled kovine, od brona, bakra, medenine, nerjavečega jekla ali druge kovine. Največje in najbolj priljubljeno področje uporabe tega premaza je visokokakovostna notranja oprema. Najpogostejše aplikacije vključujejo pohištvo in notranjo opremo, dekorativno obdelavo sten in opremo jaht. Nanašanje v tekoči obliki pa pomeni, da lahko premaz nanašamo brez težav ne glede na velikost ali osnovni material predmeta. Čeprav ima izdelek kovinski izgled, je zaradi prevladujoče uporabe lesa kot osnove ogljični odtis pri proizvodnji tovrstnih izdelkov bistveno nižji v primerjavi s kovinskimi. Poleg tega so tovrstni izdelki tudi nekajkrat cenejši.
Od kod kupujete kakovosten les za izdelavo opreme v prestižnih objektih po svetu, saj ste predvsem izvoznik storitev in opreme? Kakšne so zahteve vaših kupcev? Se ustavijo samo pri cenah ali se zahteve spreminjajo, bolj upoštevajo tudi usmeritve ESG?
Masivni les kupujemo v Sloveniji, furnirje v večini v Italiji in Avstriji. Tvoriva za pohištva, to je iverne plošče in MDF plošče, v Italiji, Avstriji, Sloveniji. Nekaj tudi v Romuniji. Materiali za hotelsko pohištvo so precizirani s strani oblikovalcev, ki pripravijo projekte dizajna. Ko rešitev prinaša prihranek oz. drugo ekonomsko korist, je vsak racionalen kupec zanjo dovzeten. Tako je tudi s hotelirji. Hotelirjem ponujamo tudi obnovo pohištva na objektih s kombinacijo zamenjave pohištva, ki je neprimerno za nadaljnjo uporabo, z novim. To je koncept, ki ga trenutno izvajamo na hotelu JW Marriott v Frankfurtu. Podoben projekt razvijamo tudi s hotelsko verigo Hilton v Hamburgu.
Dobavni trg je razpršen. Slovenija ni več neto izvoznica lesa, pač pa uvoznica. Kaj pomeni ta trend glede na to, da je les strateška surovina Slovenije in da bi morali z njim v celoti oskrbeti domačo predelavo in proizvodnjo?
Odgovor je – nekonsistentna politika. Na eni strani smo lesnopredelovalno industrijo opredelili kot strateško gospodarsko panogo. Po drugi strani pa ji ne zagotovimo dovolj surovine, čeprav jo je dovolj. Čeprav je prirastek lesa, ki letno znaša 8,7 mio m³, bistveno višji od poseka. Ta se v zadnjih letih giba med 4 in 6 milijonov m³. Torej premalo naredimo za večji posek lesa. Razpršenost lastnikov gozdov je po moje pri tem največji problem. Še vedno ga nismo začeli reševati. To je prva težava. Druga pa je, da podjetje Slovenski državni gozdovi že nekaj časa ni pripravljeno prilagoditi cen okroglega lesa na raven cen v sosednjih državah. Tudi ne razume, da je prišlo na trgu primarnih lesnih izdelkov od lani do letos do radikalnega znižanja cen. Kljub stalnemu opozarjanju vseh panožnih delodajalskih organizacij namreč še vedno vodijo izključno politiko doseganja najvišjih možnih cen ne glede na naraščajočo možnost propada slovenskih lesnopredelovalnih podjetij.
Statistika tej oceni potrjuje.
Podatki Združenja slovenskih lesarjev so znani. V statistični primerjavi industrijske proizvodnje iz obdobja okt. 2021 – maj 2022 z obdobjem okt. 2022 – maj 2023 je bil namreč v Sloveniji največji padec proizvodnje pri kemiji (20 %), sledijo pa ji vsa tri področja s predelavo lesa – proizvodnja papirja (18 %), obdelava in predelava lesa (12 %) in proizvodnja pohištva (11 %). Padci proizvodnje so bili sicer pri več kot polovici gospodarskih panog, a pri vseh ostalih manjši kot pri navedenih. To dokazuje negativen vpliv predragih gozdno lesnih sortimentov. Če pa bi bili ti podatki izraženi v produktih, bi bile te številke, zaradi vpliva inflacije, lahko tudi podvojene. Več podjetij poroča o padcih naročil tudi nad 30 %.
V lesnopredelovalni dejavnosti je že nekaj let med glavnimi izzivi dodana vrednost. Zakaj tako počasna rast?
Po podatkih Združenja lesarjev pregled poslovanja podjetij iz lesnopredelovalne panoge v letu 2022 izkazuje relativno dobre rezultate. Letna rast prihodkov je bila namreč za družbe in samostojne podjetnike iz standardne klasifikacijske dejavnosti C16 in C31, iz 1,9 mrd. EUR na več kot 2,2 mrd. EUR rast dodane vrednosti na zaposlenega iz 42 na 46 tisoč EUR in rast dobička družb iz 93 na 108 mio. EUR. Velika je bila tudi rast investicij v lesarskih družbah, in sicer iz 77 na kar 106 mio. EUR, kar je dobra podlaga za njihov nadaljnji razvoj. Skrbi pa stagnacija pohištvenega dela, kjer je dodana vrednost na zaposlenega 37 tisoč EUR, medtem ko je pri lesarskih družbah že 52 tisoč EUR. Ta razlika odraža višji strošek dela v strukturi stroškov pri proizvodnji pohištva. Poleg tega bi ta del potreboval višjo stopnjo avtomatizacije in na tej osnovi tudi digitalizacijo procesov. Namesto da bi investicije rasle, pa so se pri pohištvenih družbah v zadnjem letu v primerjavi z 2021 celo nekoliko znižala, iz 30 na 27 mio. EUR. To me zelo skrbi.
Kako bi lahko ekonomska politika še bolj spodbudila razvoj lesnopredelovalne industrije, če je opredeljena kot strateška gospodarska panoga? Kaj ji najbolj manjka za hitrejšo revitalizacijo?
Potrebno je konstantno vlagati v avtomatizacijo in digitalizacijo. Država bi pri tem morala spodbujati tudi večja podjetja, ne le manjših. Večja podjetja lažje pridejo do novih trgov in večjih poslov ter nato lahko zagotovijo delo manjšim igralcem. Na kratki rok bi morala država ustaviti trenutno prodajno politiko Slovenskih državnih gozdov, na dolgi rok pa nekaj narediti na področju obdavčitve dela, ki je previsoko.
