Podjetja vse bolj razumejo oblikovanje kot naložbo, ne kot strošek – EOL 119/120

Na milanskem pohištvenem sejmu se je slovensko oblikovanje predstavilo z razstavo Slovenia Design Showroom, v Cankarjevem domu vsako leto vzbuja pozornost Čar lesa, predstavitev oblikovalskih inovacij oziroma izdelkov iz lesa. Vaš studio je presenetil javnost s prvim računalnikom iz lesnega kompozita, v Cankarjevem domu so obiskovalci občudovali motor iz lesnih elementov, po svetu pa že gradijo tudi nebotičnike iz lesa. Renesansa uporabe lesa kot naravnega materiala, modni trendi, oblikovalska iskanja ali nekaj drugega?

Silva Vitez: Les kot material ni bil nikoli pozabljen. Morali smo le dati priložnost novim materialom, da se izkažejo. Skozi ta zorni kot ni slabega materiala, je le ustrezno ali neustrezno uporabljen material. Renesansa uporabe lesa kot naravnega materiala dokaj dobro opiše to obdobje, le da tokrat poleg starih, že znanih tehnologij vključujemo nove, ki so les popeljale v nova področja uporabe. To nas v studiu tudi najbolj zanima in teh možnosti bo v prihodnosti še več.

Ali je Slovenija že spoznala vrednost in konkurenčno prednost lesa, ki ji ga ne manjka, in daje tudi oblikovalcem les kreativni navdih?

Silva Vitez: Trenutno poteka kar nekaj aktivnosti, ki neposredno ali posredno promovirajo les. Prispevajo k boljšemu zavedanju o prednostih in konkurenčnih lastnostih lesa. Za to, da bo naše okolje postalo bolj mednarodno prepoznavno in cenjeno na tem področju, se je potrebno premikati od proizvodne orientiranosti k tržno naravnani orientiranosti. Seveda je konkurenca na tem področju kar velika.

Kje je slovensko oblikovanje po kreativni moči in inovacijah, ki jih trg sprejema, v primeri s predstavitvami in trendi na milanskem sejmu?

Silva Vitez: Nikoli do sedaj niso bile informacije tako lahko dosegljive, kot so danes. S tem so tudi meje med deželami, kjer ima dobro oblikovanje daljšo tradicijo, in deželami, kjer je oblikovanje mlajše, vedno bolj zabrisane. Pohvalno je, da slovenski izdelek doživi uspeh na svetovnem trgu. Ampak istočasno je lepo videti, da se lahko hkrati na japonskem, finskem in v Sloveniji rodi soroden izdelek, ki je primerljivo kreativen in tehnološko dovršen.

Ali v kreaciji bolj mislite na kakovost bivanja človeka, na co-housing, ali bolj upoštevate v skladu z življenjskim ciklusom izdelka prevladujočo zahtevo po trajnostnem ravnanju človeka?

Silva Vitez: Dobro oblikovanje mora danes upoštevati celoten cikel življenja izdelka. Vse ostalo bi bilo neodgovorno.

Kaj so glavne oblikovalske značilnosti vašega računalnika iz lesnega kompozita. V čem je njegova unikatnost, kako ga je sprejela stroka in kakšno možnost mu napovedujete na trgu?

Silva Vitez: Glavna oblikovalska značilnost blagajne je vsesplošna prijaznost uporabe zaradi združitve funkcij v eni napravi, preprostega vmesnika in dodatnega ročaja. Ohišje je namenoma oblikovano robustno in zaradi uporabe drugačnega materiala – brizganega lesa – tudi zelo prepoznavno. Izdelek je bil razvit z mislijo na širok spekter uporabnikov in okolij, kjer se bo nahajal. Če imamo na eni strani skoraj sterilno okolje kozmetičnega salona, so na drugi strani stojnice z zelenjavo lokalne kmetije in škatle z orodjem mobilnega serviserja, potem je potrebno predvideti določeno uporabo in s tem tudi obrabo. Za razliko od današnjih lasersko natančnih izdelkov in do visokega sijaja obdelanih površin se izdelek iz lesnega kompozita stara skoraj tako dostojanstveno kot les, kar mu podaljša življenjsko dobo. Izdelek je unikaten v tem, da se problema loteva celostno in skozi potrebe uporabnika ter ne združuje obstoječih izdelkov, ampak predstavlja novo – celostno rešitev. Odziv stroke je spodbuden. Ker pa gre za nov izdelek na trgu, nas bolj kot odziv stroke zanima odziv javnosti, ki bo izdelek uporabljala. Le skozi uporabo in komentarje bomo lahko videli pravo vrednost izdelka.

Vaš studio je znan po sodelovanju z gospodarstvom: Najbolj uspešni ste bili z Alpino pri obutvi za tek na smučeh. Koliko denarja so slovenska podjetja pripravljena vložiti v inovativne rešitve industrijskega oblikovanja?

Jure Miklavc: Z Alpino nas veže kar dolgoletno sodelovanje, okrog 15 let. Najbolj smo ponosni na to, da je od previdnih začetkov, ki so zavzemali bolj preoblikovanje obstoječih produktov, sodelovanje preraslo v snovanje blagovnih znamk, celotnih kolekcij produktov, embalaže ter tržnih aktivnosti. Največji izziv so seveda tekmovalni čevlji za smučarski tek, ki so verjetno med najbolj uspešnimi in prepoznavnimi slovenskimi izdelki nasploh.

V studiu opažamo porast interesa za oblikovalske storitve. Poleg uveljavljenih podjetij, pri katerih je vlaganje v oblikovanje nuja, opažamo tudi veliko povpraševanje pri mlajših podjetjih, ki se želijo bolj uveljaviti na tujih trgih. Zavedanje o pomenu oblikovanja raste, ker podjetja brez njega na trgu niso konkurenčna. Kdor se prvič sreča z oblikovanjem, je seveda finančno previden. Vendar, po naših izkušnjah, ob uspešnem sodelovanju podjetja razumejo oblikovanje kot investicijo, ne kot strošek. Poleg primarnega sodelovanja z gospodarstvom je del dejavnosti studia povezan tudi z delom za javni sektor ali kulturo. Eden izmed najbolj odmevnih projektov v zadnjem času je oblikovanje razstave Past Future Perfect na Dunaju.

Kaj pomeni za vaše pozicioniranje na evropski oblikovalski sceni sodelovanje s podjetjem Bimota in kako ste uspeli s start – up podjetjem Medico Apps?

Jure Miklavc: Sodelovanje s kultnim italijanskim podjetjem Bimota je zraslo na osnovi mojega hobija – sem motorist. Glede na to, da so v preteklosti s podjetjem sodelovala zveneča imena italijanskega oblikovanja, smo bili sodelovanja zelo veseli. Eden od ustanoviteljev podjetja je bil oblikovalec Massimo Tamburini. V zadnjem času sodelujemo tudi s podjetjem Relaxroll iz Nemčije, ki proizvaja opremo za športnike. Za njih smo razvili celotno podobo in kar nekaj izdelkov. Oblikujemo tudi za podjetje iz Kalifornije. Po izkušnjah je sodelovanje s tujimi podjetji lažje, kar se tiče sprejemanja bolj ambicioznih oblikovalskih rešitev. Gre pa seveda več energije pri komunikaciji in usklajevanjih. Ne glede na sodelovanje s tujimi podjetji se je večina naših izdelkov vedno tržila na svetovnem trgu. Tudi tisto, kar oblikujemo za domača podjetja.

Pri podjetju Medico Apps smo se odločili, da vstopimo v solastništvo, ker so nas prepričale ambicije in strokovnjaki pri projektu. Studio je v preteklosti uspešno oblikoval kar nekaj projektov, ki združujejo področje oblikovanja produkta in uporabniškega vmesnika. Tukaj smo našli skupni interes. Danes večina sodobnih naprav združuje oboje in naloga oblikovalca je, kako zelo kompleksne informacije posreduje na razumljiv način.

Kot člana mednarodnih strokovnih žirij za oblikovalske dosežke so vas zagotovo nekateri izdelki ali rešitve posebej navdušili. Kateri?

Jure Miklavc: Redno sodelujem pri treh mednarodnih žirijah: Red dot za produktno oblikovanje v Essnu, Red dot za oblikovalske zasnove v Singapurju in China Good design award v Xiamenu.

Bolj kot posamezni produkti me pri ocenjevanju vedno navdušuje možnost, da imaš kot žirant vpogled, kaj se dogaja ta trenutek na področju razvoja na različnih področjih. Zame je žiriranje tudi učni proces. Je pa vedno presenečenje, ko oblikovalci vseeno uspejo najti inovacijo na področju, kjer je občutek, da je že vse dognano.