Predlog Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij
| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Evropski parlament je junija letos potrdil predlog Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij (Corporate Sustainability Due Diligence Directive – CSDDD), kar pomeni, da se lahko začnejo trialogna pogajanja med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo. V skladu s tem predlogom direktive bi morala velika podjetja, ki poslujejo v EU, opraviti potrebno skrbnost, da ugotovijo, preprečijo, ublažijo ali odpravijo negativne vplive na človekove pravice in okolje, vključno zlasti z onesnaževanjem, izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo okolja ter izkoriščanjem delovne sile (suženjstvo in delo otrok). Pomembna zahteva tega predloga je, da bodo morali zavezanci po tej direktivi pripraviti načrt podnebnega prehoda, s katerim bodo uskladili svoj poslovni model in poslovno strategijo s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
Predlagana pravila razširjajo obveznosti skrbnega pregleda podjetij izven njihovih lastnih dejavnosti in vključujejo njihovo vrednostno verigo – vključno z dobavitelji ter vsemi subjekti, povezanimi s prodajo, distribucijo ali transportom. Zajeta podjetja bi morala ublažiti morebitne škodljive vplive zaradi razmerij v vrednostni verigi s spremembo poslovnih modelov podjetja, zagotavljanjem podpore malim in srednje velikim subjektom (MSP) v vrednostni verigi ali s pridobivanjem pogodbenih zagotovil pri partnerjih.
Zavezanci podjetja z več kot 250 zaposlenimi
Spremembe razširjajo kategorije zajetih subjektov od tistih, ki jih je prvotno predlagala Evropska komisija, tako da vključujejo podjetja s sedežem v EU z več kot 250 zaposlenimi in neto letnim prihodkom po vsem svetu v višini najmanj 40 milijonov evrov; matične družbe z več kot 500 zaposlenimi in neto letnim prihodkom po vsem svetu v višini najmanj 150 milijonov evrov; ali podjetja izven EU s 150 milijoni dolarjev neto letnega prihodka, če je bilo vsaj 40 milijonov evrov ustvarjenih v EU.
O tem, ali in v kakšnem obsegu bo direktiva veljala za finančni sektor, je bilo doslej veliko razprav. Finančne institucije so bile prvotno izključene iz predlagane direktive. Aktualna različica predloga direktive od institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja zahteva izrecno izpolnjevanje direktive, vključno s skrbnim pregledom svojih strank.
Prejemki najvišjega vodstva vezani na izpolnjevanje podnebnih ciljev
Predlog direktive zahteva od poslovodstev, da izvajajo načrte prehoda, skladne s Pariškim sporazumom. Predvsem največja podjetja – tista s povprečno več kot tisoč zaposlenimi – bi morala imeti vzpostavljeno ustrezno in učinkovito politiko za zagotovitev, da je del variabilnih prejemkov direktorjev povezan z doseganjem ciljev načrta prehoda podjetja za boj proti podnebnim spremembam.
Nove obveznosti čez tri ali štiri leta
V skladu s predlogom bi bili zajeti subjekti dolžni sodelovati s ključnimi deležniki, spremljati učinkovitost svojih programov in politik skrbnega pregleda ter vzpostaviti mehanizem za pritožbe za ključne deležnike. Kako bodo zagotavljali sodelovanje, spremljanje in poročanje, ostaja nejasno. Prav tako še niso znane kazni za neizpolnjevanje teh zahtev.
V skladu z zadnjimi določbami bi bila podjetja, ki bi kršila te zahteve, kaznovana v obliki »poimenovanja in sramotenja«, odstranitve blaga podjetja s trga ali globe v višini najmanj 5 % celotnega prihodka za podjetja iz EU. Zaradi neupoštevanja predlaganih pravil bi lahko bila podjetja tudi ranljiva za sodne postopke. Za podjetja zunaj EU bi lahko veljala tudi prepoved javnega naročanja v EU.
Nove obveznosti bi, če bi bile sprejete, začele veljati čez tri ali štiri leta, odvisno od velikosti podjetja.
Status direktive
Zdaj, ko je predlog sprejet, se bodo začela pogajanja s Svetom EU in državami članicami. Države članice so pred tem dosegle soglasje o direktivi v Svetu EU konec leta 2022, vendar bodo nekatera vprašanja, vključno z izključitvijo za nekatere subjekte finančnih storitev, verjetno predmet obsežne razprave. Parlament in Svet EU se morata dogovoriti o stališču pred nadaljnjimi pogajanji z Evropsko komisijo za dokončanje direktive.
Kot je Evropska komisija ugotovila v izjavi iz februarja 2022, ko je objavila predlagano direktivo, številne države članice EU, vključno s Francijo in Nizozemsko, že imajo nacionalna pravila skrbnega pregleda ESG. Vseevropska direktiva je namenjena uskladitvi okvirov izvrševanja ter civilne in kazenske odgovornosti ter povečanju prizadevanj v celotnem bloku.
Je tak nadzor sploh mogoč?
Različne interesne skupine ocenjujejo, ali predlagana direktiva zadene v bistvo trajnostnih izzivov ali pa v gospodarski prostor vnaša pretiravanje, ki bo imelo za podjetja škodljive posledice. Okoljski aktivisti opozarjajo na vrzeli v novih pravilih, po drugi strani pa so predstavniki nekaterih držav članic in predstavniki industrije zavrnili obseg in ambicioznost sedanje okoljske zakonodaje EU, pa tudi časovni okvir. Kot je znano, je nedavno francoski predsednik Emmanuel Macron pozval k prekinitvi oblikovanja predpisov EU, da bi države članice imele čas za izvajanje obstoječih predpisov, pri čemer je opozoril, da je EU že v ospredju okoljske ureditve. Kritiki predlagane direktive o skrbnem pregledu zlasti pravijo, da je obseg zahtevanega nadzora v vrednostni verigi v najboljšem primeru neroden, v najslabšem pa nemogoč. Industrijske skupine prav tako navajajo potencial predlagane direktive za zmanjšanje naložb in odpiranje vrat za sodne postopke proti podjetjem.
