Podjetja prepoznala konkurenčno prednost v energetski učinkovitosti – EOL 100

 

 

Industrija je v zadnjem obdobju prejela le omejene finančne spodbude za povečanje energetske učinkovitosti. Zato je bila večina od petih ukrepov, predvidenih v Akcijskem načrtu – URE2, izvedena v manjšem obsegu od predvidenega. Med vsebinskimi ukrepi je v Akcijskem načrtu tudi Uvajanje sistemov upravljanja z energijo (usposabljanje zaposlenih, napredne meritve, IT-podpora, uvajanje standarda ISO 50001 idr.), aktualno za vsa podjetja, posebno za velika. Novi Energetski zakon v 324. členu natančneje opredeljuje uvajanje sistemov upravljanja energije, v 354. členu pa izvajanje energetskih pregledov (EP) na vsaka štiri leta, prvega do 5. decembra 2015. Način, kako izvajati energetski pregled, je določen z metodologijo.

»Strošek energije predstavlja v povprečju vse industrije 4 % v vseh stroških (materiala in storitev), v visoko energetsko intenzivnih panogah pa tudi do 25 % (okrog 140 % ustvarjene dodane vrednosti). Zato poleg zniževanja stroškov dela postajajo ukrepi energetske učinkovitosti vse bolj pomemben ukrep izboljševanja konkurenčnosti podjetja. Po ocenah oz. praksah se strošek energetskega pregleda povrne v velikih podjetjih že 2-4 mesecih, in sicer samo z izvedbo organizacijskih ukrepov, sicer pa se v povprečju povrne v 1 letu,« so pojasnili na Ministrstvu za Infrastrukturo.

Z energetskim pregledom do boljše konkurenčnosti na trgu

Izvajanje energetskih pregledov je v zadnjih letih postalo osnovni instrument za določitev trenutnega energetskega stanja v objektu oziroma že določanje energetskih bilanc v tehnološkem procesu. »V Sloveniji imamo več kot dvajsetletno zgodovino izvajanja energetskih pregledov. Imamo organizacije, ki periodično, kot je sedaj tudi uzakonjeno, izvajajo energetske preglede na ekonomskih osnovah. Energetski pregled, ki je dopolnilo aktivnosti strokovnih skupin organizacij, predstavlja vodilo za sistemsko izvajanje ukrepov za nižanje stroška za energijo. Prav tako obstajajo organizacije, ki do sedaj še niso izvedle energetskega pregleda. Za njih lahko rečemo, da je nujno, da začnejo z uvajanjem sistemskega pristopa k optimizaciji rabe energije. Osnovni korak predstavlja kakovosten energetski pregled. Tudi organizacije z nizkim stroškom za energijo si z neaktivnostjo na področju energetske učinkovitosti dolgoročno slabšajo tržno konkurenčnost oziroma povečujejo stroške,« je pojasnil mag. Bogomil Kandus, Enekom, Inštitut za energetsko svetovanje, d.o.o.

Število že opravljenih energetskih pregledov le ocena

V Sloveniji je nekaj čez 500 velikih podjetij. »Energetskega pregleda bodo predvidoma oproščena velika podjetja, ki imajo sprejete naslednje mednarodne standarde: EN ISO 50001 (sistemi upravljanja z energijo) ali EN 16247-1 (energetski pregledi) ali EN ISO 14001 (sistemi ravnanja z okoljem, če je v sistem vključeno spremljanje in upravljanje s porabo energije),« je pojasnila Milojka Podgornik, Agencija za energijo. Certifikat ISO 50001:2011 za sisteme upravljanja energije ima 7 velikih podjetij, certifikat ISO 14001:2004 za sisteme ravnanja z okoljem pa 185 velikih podjetij. Podatkov o izvedenih energetskih pregledov v velikih podjetjih ni. Ocenjeno je, da je bilo v obdobju 2011–2012 izvedenih vsaj 108 energetskih pregledov.

Nekatera podjetja so samoiniciativna

Na Ministrstvu za infrastrukturo so povedali, da se vsako resno podjetje zaveda, kako lahko z optimizacijo upravljanja z energijo znižajo stroške poslovanja. Kako to izvajajo, nimajo podatka. Po ocenah Agencije za energijo in nekaterih izvajalcev energetskih pregledov, kot je Enekom, ki je izvedel več kot 200 energetskih pregledov, lahko ocenjujemo, da energetske preglede podjetja izvajajo že kar nekaj let. »Energetski pregled smo izvedli že leta 2006,« je povedal mag. Mirko Mali, Exoterm-IT d.o.o. »Energetski pregled je bil v družbi TE-TOL opravljen avgusta 2009 (TE-TOL je od januarja 2014 pripojen k družbi Energetika Ljubljana). Skladno z zakonom smo v postopku priprav za izvedbo drugega energetskega pregleda,« je pojasnil tudi Ignacij Kastelic, Energetika Ljubljana. Kot je povedal Rajko Bezjak iz Ursa Slovenija, d.o.o. so ga pri njih izvedli avgusta 2011. V Krki pa so po besedah Mateja Bašlja v preteklosti izvedli že več različnih vrst energetskih pregledov.

Pri izbiri izvajalca odločajo njegove reference

Na trgu je večje število ponudnikov energetskih pregledov. Izbira ustreznega izvajalca je zelo pomembna zaradi obsega pregleda, kakovosti, stroškov, načina sodelovanja in ustrezne kvalificiranosti. »Izbor ustreznega izvajalca je ključni korak za kakovosten energetski pregled. Pod pomembna področja uvrščamo reference izvajalčeve projektne skupine, strokovno usposobljeno osebje, ustrezno število merilne opreme za različne vrste energijskih medijev in ne nazadnje ceno ter morebitne pretekle izkušnje,« je njihovo odločanje obrazložil Matej Bašelj. Ignacij Kastelic je delil enako izkušnjo: »Izvajalca za prvi energetski pregled smo izbrali na podlagi njegovih izkušenj. Za strokovno pomoč v podjetju so bili izbrani sodelavci z večletnimi izkušnjami v procesu.« »Pri določanju vsebine energetskega pregleda je nujno sodelovanje z zunanjimi strokovnimi skupinami, ki imajo ustrezne izkušnje. Na slovenskem trgu so lahko problematični nizkocenovni energetski pregledi, ki zgolj formalno pokrivajo potrebno vsebino in ne predstavljajo kakovostnih osnov za nadaljnje delo. Prav tako so lahko problematični delni energetski pregledi, energetski pregledi, ki jih v svojem interesu izvajajo trgovci, ali pa notranji energetski pregledi, pri katerih ni zadoščeno pravilom zahtevane strokovnosti. Pri energetskem pregledu mora biti zagotovljena tudi neodvisnost izvajalca,« je pojasnil mag. Bogomil Kandus.

Razširjenim pregledom sledijo akcijski ukrepi

»Vrsta energetskega pregleda je odvisna od namena, ki ga podjetje želi s tem doseči. Veliko vlogo igra energetska intenzivnost panoge podjetja in stopnja ozaveščenosti v ravnanju z energijo. Potrebno je že v fazi odločanja pogledati, kaj podjetja potrebujejo in kaj je zanje smiselno. Na končno odločitev o izvedbi najbolj vpliva prepoznana korist, ki jo bo podjetje pridobilo s pregledom,« je pojasnil Gregor Simonič, Bureau Veritas. »Izvedli smo celovit, razširjeni pregled, nato so sledili akcijski ukrepi, ki jih več ali manj zaključujemo (zamenjava naprav, razsvetljave, tesnjenje razvoda komprimiranega zraka, uvedba kogeneracije, sončna elektrarna ipd.),« pravi mag. Mirko Mali. »Ker smo bili med prvimi s ciljem, da opravimo energetski pregled (termoenergetika – proizvodnja elektrike in toplote), smo se odločili za klasični energetski pregled brez poudarka na proizvodnih procesih,« je utemeljil njihov izbor Ignacij Kastelic. »Odločili smo se za celotni energetski pregled, ki zajema tehnološki proces, stavbe, pisarne itd.,« dodaja Rajko Bezjak. »Izvedli smo tako razširjene preglede kot delne oz. specialistične in tudi notranje,« pravi Matej Bašelj.

Zakaj ISO 50001:2011?

Na pobudo številnih evropskih držav je 1. junija 2009 izšel samostojni evropski standard za sistem upravljanja z energijo EN 16001:2009, v letu 2011 pa mednarodni standard ISO 50001:2011 – Sistemi upravljanja z energijo, ki nadomešča omenjeni standard EN iz leta 2009. Ocenjuje se, da bo mednarodni standard ISO vplival na kar 60 % rabe energije v svetu. »Koristi standarda ISO 50001:2011 prepoznava vse več podjetij in tudi zanimanje za certificiranje oziroma potrjevanje skladnosti s standardom ISO 50001:2011 med podjetji v Sloveniji raste. Največja prednost Sistema upravljanja je, da se sistematičnost učinkovite rabe energije in ukvarjanja z energetsko učinkovitostjo prenese na vse dele podjetja. Uvedba ISO 50001 v poslovanje organizacije temelji na vzpostavitvi energetske politike s konkretnimi cilji za izboljšanje energetske učinkovitosti, postavitvi osnove za porabo energije – identifikaciji kritičnih področij in razumevanje vplivnih dejavnikov na porabo energije v organizaciji, vzpostavitvi periodičnega planiranja rabe energije z vključevanjem načrtovanja investicij in izboljšav ter vključevanju energetske učinkovitosti v procese odločanja pri načrtovanju in nabavi opreme, surovin in storitev v okviru organizacije. Podjetja, ki se odločijo za uvedbo sistema upravljanja z energijo po ISO 50001, morajo v sklopu tega izvesti tudi energetski pregled,« je pojasnil Gregor Simonič.

V podjetjih različno v izvajanju sistemov upravljanja z okoljem in energijo

Energetski pregledi se izvajajo, tudi če podjetja nimajo Sistema vodenja

»Skladno z zakonodajo se šteje, da je zahteva po izvajanju energetskega pregleda izpolnjena, če organizacija izvaja sistem upravljanja energije ali okolja, ki ga je potrdil neodvisni organ v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi, če sistem upravljanja energije ali okolja vključuje pregled rabe energije. Ta zahteva predstavlja novo usmeritev tudi na primer za zunanje presojevalce sistemov vodenja. Izkušnje iz prakse kažejo, da veliko podjetij, ki imajo vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, ni v celoti razvilo ustreznega sistema upravljanja z energijo oziroma nimajo ustreznega energetskega pregleda (pregleda nad rabo energije). Prav tako je pri presojah sistemov upravljanja z energijo potrebno ovrednotiti izpolnjevanje vsaj minimalnih zakonskih zahtev za energetske preglede,« je opisal trenutno stanje mag. Bogomil Kandus. »ISO 50001:2011 še nimamo namena uveljaviti. Za uveljavitev sistema je potreben strokovni in organizacijski pristop s podporo vodstva,« je povedal Ignacij Kastelic.»Nismo certificirani po ISO 50001:2011, uporabljamo pa orodja za obvladovanje ter analizo porabe energije. Strošek energetskega pregleda je znašal okrog 20.000 €,« je še pojasnil Rajko Bezjak. Kot je povedal Matej Bašelj pa pri njih aktivnosti, skladne s sistemom upravljanja z energijo, obvladujejo preko okoljskega standarda ISO 14001, kar zahteva celosten strokovni in organizacijski pristop.

Nujno potrebna nova metodologija obljubljena za letošnjo jesen

»Osnovo za izvajanje energetskih pregledov je vrsto let predstavljala metodologija izvedbe energetskega pregleda, ki je nastala leta 1992. V obliki, kot jo poznamo danes, je bila dopolnjena na osnovi projektov spodbujanja energetske učinkovitosti v procesih vključevanja Slovenije v EU leta 1997. S strokovnega stališča lahko rečemo, da bi po letu 2009 metodologija potrebovala vsebinske dopolnitve, kar pa ni bilo izvedeno,« nam je pojasnil Bogo Kandus. Do tega je kritičen tudi Gregor Simonič: »Trenutno izvedba energetskega pregleda, kot jo zahteva nov Energetski zakon v 354. členu in je skladna z zahtevo evropske direktive EED 2012-27, še ni možna, saj še ni predpisane metodologije izvedbe energetskega pregleda in podrobne vsebine, kot je to navedeno v 2. odstavku 354. člena EZ-1. Izpolnjevanje kriterijev energetske učinkovitosti je zelo posplošen pojem. Ugotavljamo, da so predvsem podjetja iz energetsko intenzivnejših panog, kjer predstavlja poraba energije velik del stroškov v skupnih stroških delovanja podjetja, v odnosu do rabe energije in energetske učinkovitosti bolj zavzeta. Veliko od njih se sistematično ukvarja z rabo in spremljanjem porabe energije v podjetju.« Na Ministrstvu za infrastrukturo so nam zagotovili, da bo nova metodologija sprejeta jeseni 2015. Njena vsebina je določena v drugem odstavku 354. člena EZ-1. Slonela pa bo na družini standardov SIST EN 16247.

Izvajanje nadzora po izdani metodologiji

»Agencija za energijo bo oblikovala sistem nadzora spremljanja izvajanja energetskih pregledov in pridobila podatke o zavezancih po tem, ko bo pristojno ministrstvo izdalo metodologijo za izdelavo in obvezno vsebino energetskih pregledov iz drugega odstavka 354. člena EZ-1,« je povedala Milojka Podgornik iz Agencije za energijo. Globe za neizpolnjevanje obveze izvedbe energetskega pregleda so opredeljene v četrtem odstavku 493. člena EZ-1. in se gibljejo od 5.000 do 125.000 €.