| Anketa | | Jože Volfand | |
| Kaj bo pokazala bilanca ob koncu poslovnega leta, bodo številke pod črto rdeče ali zelene in kaj pričakujete od leta 2011? To je bilo vprašanje, ki smo ga postavili nekaterim menedžerjem v različnih dejavnostih. A dodali smo še enega. Kaj pričakujejo od ekonomske politike, ki, tako menijo gospodarstveniki, do podjetij ni prijazna. Namesto da bi gospodarstvo razbremenjevala, mu nalaga nova bremene, pravi Rade Mijatović iz Valkartona. In drugi? Zmerni optimizem, do ekonomskih ukrepov vlade pa močna kritičnost ali brezbrižnost. | |
Rade Mijatović, Valkarton:
Kljub nestabilnemu položaju na trgu ocenjujemo, da bomo leto 2010 zaključili uspešno, saj smo se pravočasno stroškovno prilagodili in zmanjšali resurse tam, kjer je bilo to potrebno, že v letu 2009. Načrtovani rezultati bodo doseženi in celo preseženi v vseh podjetjih v skupini Valkarton, razen na lokaciji Kisovec, ki bo tudi poslovala pozitivno, vendar manj, kot smo planirali.
Na Valkartonu d.d. načrtujemo nekoliko večje prihodke od prodaje v letu 2011. Na večje prihodke bodo imeli vpliv predvsem nujni dvig prodajnih cen, ki so posledica izjemno visokih nabavnih cen osnovnih surovin, materialov in energentov. Načrtujemo tudi večji obseg proizvodnje transportne in komercialne embalaže za cca. 2 %, saj so gospodarske napovedi za leto 2011 obetavnejše. Cilj v prihodnjem letu nam je tudi z boljšo organizacijo dela povečati produktivnost, kar bo vsekakor vplivalo na dosego načrtovanega rezultata, si smo si ga začrtali za prihodnje leto.
Vlada je od začetka gospodarske in finančne krize sprejela vrsto ciljno usmerjenih in začasnih ukrepov, da bi ublažila posledice krize na gospodarstvo. Glede na to, da še vedno ni izvedla ustreznih reform in učinkovito zmanjševala državno porabo, je z nekaterimi novimi ukrepi ponovno obremenila gospodarstvo, predvsem predelovalno industrijo. Zato si gospodarstveniki postavljamo vprašanje, s katerimi ukrepi lahko ekonomska politika olajša gospodarstvu poslovanje oziroma ga razbremeni in mu omogoči večjo konkurenčnost. Za vlado še vedno ostaja nerešeno vprašanje kako vzpostaviti temelje za politiko gospodarske rasti ipd. Ekonomska politika naj bo v prihodnje usmerjena tako, da bo stremela k boljši plačilni disciplini, večji zaposlenosti v predelovalni industriji ter k boljšemu in lažjemu financiranju gospodarstva s strani finančnih inštitucij (investicije in razvoj). Veliko je potrebno narediti še na področju davčne zakonodaje, nujnih reform in racionalizaciji državne porabe.
Aleš Gabršček, EKO Plus:
V družbi EKO Plus d.o.o. načrtujemo v letu 2010 55 % porast prihodkov od prodaje blaga in storitev glede na poslovanje v letu 2009, ko smo dosegli 2,1 mio EUR. Rast dobička ne bo tolikšna, saj smo v letu 2010 intenzivno vlagali v razvoj ter znanje zaposlenih. V letu 2011 načrtujemo 25 % rast realizacije skladno s strateškim razvojnim programom, s tem da bomo spremenili strukturo prihodkov v korist prihodkov od storitev, kar je skladno z našo vizijo. Osnovna skrb bo tudi v prihodnje usmerjena v zagotavljanje dobre likvidnosti poslovanja. Z ekonomsko politiko se ne obremenjujemo, saj nanjo nimamo vpliva. Sprejemamo jo, takšno kot je in se jih prilagajamo!
Slavko Raspotnik, Rotoprint:
Poslovanje v letu 2010 je bilo nad vsemi pričakovanji glede na dejstvo, da še zmeraj traja recesija. Od leta 2011 pričakujemo še boljše rezultate: povečanje prometa, nove zaposlitve in nove investicije na področju predelave plastike. Ekonomska politika? Pričakovati bi bilo večji posluh za podjetja, ki so ekološko usmerjena. Želimo si manj davkov in pomoč pri nakupih in gradnji novih proizvodnih prostorov. S tem mislim na primerno ceno kvadratnega metra, tako kot je to na primer v sosednjih državah, in na olajšave pri vlaganjih v nove tehnologije. A to so pobožne želje, ki se v Sloveniji ne bodo uresničile, dokler bo politika gledala samo na sebe, ne pa na gospodarstvo.
Mag. Marijan Šunta, Aero Papiroti:
Poslovanje podjetja Aero Papiroti d.o.o. je bilo v letu 2010 zaznamovano z bojem za ohranitev tržnega deleža. Uspelo nam je doseči planske cilje in obdržati ciljne trge, tako da bomo kljub vsem pretresom pri oskrbi s surovinami in pretresom na prodajnih trgih zadovoljivo končali poslovno leto z okoli 10 mio € prihodkov. Za primerljiv poslovni izid z letom 2008 je bilo potrebno izdelati in prodati za 10% proizvodnih količin več kot v primerljivem letu. V podjetju smo v letu 2010 uspešno prenovili standarde ISO 9001 in izvedli zunanjo presojo po standardu ISO 9001:2008. Na zahtevo kupcev smo se certificirali po standardu FSC za trajno gospodarjenje z gozdovi. V našem prodajnem, proizvodnem programu so male pakirne vrečke, ovojni papirji, nosilne vrečke s pletenim ročajem in nosilne vrečke z ravnim ročajem.
Več kot 85% prihodkov ustvarimo s prodajo kupcem v državah zahodne Evrope. To bodo naši ciljni trgi tudi v bodoče. Glede na gospodarske razmere ob koncu leta 2010 za prihodnje leto načrtujemo minimalno rast prihodkov in povečanje proizvodnih količin. V letu 2011 bomo posodobili proizvodne zmogljivosti na področju flexo tiska in obnovili proizvodne kapacitete pri izdelavi proizvodov. Posebna pozornost bo posvečena nadaljnji informatizaciji poslovanja, prenovi in poenostavitvi poslovnih procesov s posebnim poudarkom na delo s sodelavci.
Ukrepi ekonomske politike niso naravnani k podpori predelovalni industriji, še posebno ne delovno intenzivnim panogam, kar papirno predelovalna panoga nedvomno je. V prihodnje ne pričakujem bistvene izboljšave pri ukrepih za našo konkurenčnost, vsekakor pa so nujni ukrepi za razbremenitev davkov in pocenitev storitev države.
Stanko Zver, Vipoll:
Razvojno in tržno strategijo smo začrtali pred leti, precej pred krizo, in trdo delali, da je prišlo do rezultatov. Tako smo v tem letu naredili ogromno na področju razvoja opreme, močno povečali realizacijo in dodatno zaposlili 30 delavcev. Zdaj nas je čez 80 in vemo, da bomo glede na obseg proizvodnje morali v letu 2011 premisliti našo organiziranost. Čeprav je naš glavni trg EU, smo letos uspeli tudi z izvozom na nove trge, in sicer Rusija, Mehika, Indija in pa Brazilija. Tudi če so prvi posli finančno še skromni, možnosti imamo za nadaljnji razvoj na teh trgih. Internacionalizacija je nujna. Vemo, da moramo s tržno strategijo posegati na nove celine. Počasi. Kot proizvajalec polnilne opreme za industrijo pijač in tudi za takoimenovane » liquid food » proizvode zdaj 95 % proizvodnje izvozimo, čeprav je bilo letos nekaj domačih naročil.
Glede ekonomske politike – naj se razbremeni gospodarstvo.
Mag. Jože Ban, Lajovic Tuba embalaža d.o.o.:
Zaradi preskromne trženjske in razvojne naravnanosti družbe v preteklih letih ter nepripravljenosti na zaostrene gospodarske razmere bomo leto 2010 zaključili pod pričakovanji in predvsem pod dejanskimi zmožnostmi družbe.
Tako se bo v letu 2011, poleg intenzivnih aktivnosti za sanacijo in konsolidacijo družbe, izvajala temeljita reorganizacija poslovanja. Njeni glavni cilji so konsolidacija poslovanja družbe, optimizacija in racionalizacija proizvodnega procesa, dvig ravni kakovosti in inovativnosti, uveljavitev trženjskega koncepta delovanja, celovita prenova poslovnih procesov in informacijske tehnologije, uvajanje timskega in projektnega dela, kadrovsko prestrukturiranje in sprememba organizacijske kulture.
V letu 2011 bo vzpostavljenih tudi več organizacijskih, tehnoloških, razvojnih in trženjskih projektov z namenom, da se zagotovijo potrebni in nujni predpogoji za investicije v moderno tehnološko in avtomatizirano opremo, kar načrtujemo v začetku leta 2012.
Jože Ceglar, Termoplati-Plama:
Poslovno leto bomo zaključili bolje kot 2009 zahvaljujoč investicijam, ki smo jih izvedli tako rekoč v največji krizi. Izvoz smo povečali skoraj za 30%. Investirali smo v razvoj trgov, tehnologije, opreme in zgradb. V letu 2011 načrtujemo zmerno rast, nekaj odstotno, samo zaradi pričakovane rasti prodaje na tujih trgih.
Slovenske ekonomske politike se dobesedno bojimo. Ne pričakujemo izboljšav, prav nasprotno. Vse indikacije kažejo na to, da se bo konkurenčni položaj Slovenije tudi zaradi nepremišljene ekonomske politike še poslabšal. V naši branži naj omenim samo predlog zakona poslancev SD-ja in Zares-a o obdavčitvi servisnih vrečk iz polietilena. V predstavitvi nas primerjajo z Irsko in Bangladešem. Irci so res v kratkem času zmanjšali potrošnjo teh vrečk za 95 %.
Ko so naši snovalci zakona to predstavljali, so pozabili dodati podatek, da so pa potrošnjo vreč za smeti, ki so narejene iz istega materiala, povečali za približnih 100 %. V primerjavi z avstrijskimi dajatvami (Avstrija velja za najbolj ekološko urejeno državo v Evropi) pa bi na eno nakupovalno vrečko iste dimenzije pomenil kar 125 krat do 219-krat večjo obdavčitev druge dimenzije + okoljsko dajatev, ki jo že plačujemo.
Ali kot pravi eden od komentarjev foruma na to temo: »Še vrečke rešimo, pa bo konec krize«.
Mi v realnem sektorju pa postajamo globoki verniki, saj verjamemo, da nam lahko pomaga samo še bog in nas obvaruje, da se nam vse ne sesuje in da ohranimo v Sloveniji delovna mesta. Ali kot je dejal eden naših vidnejših politikov iz prejšnjih časov – naj razume, kdor more, jaz ne morem.
