Podjetja o zakonodaji in oživljanju panoge – EOL 121

Vprašali smo jih:

Katere rešitve v novi prostorski in gradbeni zakonodaji ter v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti bodo dobro vplivale na delo investitorjev in gradbenih izvajalcev in katere ste pričakovali, a jih v predlogu nove regulacije ni?

S čim lahko potrdite nekatere ocene, da se trg za gradbeništvo v Sloveniji prebuja in da bodo letošnje bilance boljše?

 

Slovensko gradbeništvo potrebuje specializacijo

Blaž Miklavčič, GH holding:

Novo gradbeno zakonodajo pozdravljam. Bistveno poenostavlja postopke, pri tem ne mislim samo na gradbeno dovoljenje, kar je sicer bistveno, ampak tudi druge. Pri projektih so bili prav birokratski postopki velik zalogaj. Zato upam, da se v državnem zboru ne bo kje zataknilo, da ne bo zadržkov iz takšnih ali drugačnih razlogov. Predlagana gradbena zakonodaja s postopki vred je cela evolucija. Podobna tisti, ki jo je minister Virant začel z reformo javne uprave. Kot državljan in podjetnik sem zadovoljen, saj bo poslovanje razbremenjeno nekaterih birokratskih ovir, ki jih doslej ni bilo malo.

Naročil v gradbeništvu je več. Več investira industrija, prav tako zasebni sektor. Manj neumnosti je kot pri javnih razpisih. Upam, da prihaja zdaj tudi trenutek za več specializacije v gradbeni panogi. To je zdaj problem. Če si specializiran, si lahko odličen. Objekt lahko uspešno izpelješ, zadovoljni so investitorji, kot izvajalec dobiš reference. Na trgu moraš biti odličen, zdaj je preveč povprečnosti. Če hočeš biti odličen gradbenik, ne moreš delati vseh vrst objektov. Dokler je bilo malo posla, je sicer bilo to še morda razumljivo, vendar bodo zdaj drugačne možnosti, ko se gradbeništvo pobira. V slovenskem gradbeništvu potrebujemo medsebojno odvisnost, ki bi slonela na specializaciji. Mi relativno dobro delamo, sem optimist.

Gradbeništvo potrebuje strateški pristop države

Igor Banič, predsednik uprave, Pomgrad, d.d.:

V Pomgradu kot eni vodilnih gradbenih družb v Sloveniji podpiramo spremembe, ki bi olajšale možnost umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenega dovoljenja, druge spremembe pa po mojem mnenju niso potrebne. Vendar samo zakoni za okrevanje gradbeništva ne bodo zadoščali. Potrebno bo spremeniti tudi vrsto podzakonskih aktov in pravilnikov. Večja regulacija izvajalcev del bi pomenila predvsem zaostritev pogojev za izvajalce pri javnih naročilih glede števila zaposlenih, višine prihodkov, kapitala in opreme. To bo preprečilo nelojalno konkurenco, saj na razpisih ne bodo mogla sodelovati podjetja brez zaposlenih in podobno. Menim, da so predlagani pogoji še vedno nekoliko mili, a dodatne omejitve preprečuje tudi evropska zakonodaja, tako da bi vendarle morali prinesti nekaj pozitivnih premikov.

Preteklo leto so cene storitev v gradbeništvu dosegale nizke vrednosti, zato upamo, da se bo stanje v drugi polovici tega leta izboljšalo. V Sloveniji pričakujemo nekaj novih infrastrukturnih naložb, ki bodo pozitivno vplivale na slovensko gradbeno panogo. Tržni potencial na domačem trgu predstavljajo predvsem investicijska vlaganja zasebnega sektorja na področju visokogradenj ter večji infrastrukturni projekti na področju železnic in projekti na obnovi državnih cest. Na trgih Adriatic regije, zlasti na Hrvaškem, tržni potencial predstavljajo večji tako zasebni kakor tudi javni visokogradenjski projekti ter projekti na področju izgradnje komunalne in prometne infrastrukture.

Glede na dobre kazalnike v gospodarstvu in relativno visoko gospodarsko rast v Sloveniji in širše v Evropski uniji upamo, da se bodo pozitivni trendi začeli odražati tudi v gradbeništvu. Za dolgoročen razvoj panoge pa je pomemben tudi strateški pristop države, ki ga sedaj primanjkuje. Potrebno bi bilo začrtati cilje in projekte, ki so v državi prioriteta, in na podlagi tega razviti strategijo, ki bi zagotavljala stabilen obseg del in preprečila prevelika nihanja.

Seveda pa smo za obstoj panoge v prvi vrsti odgovorni tudi sami gradbinci. Gradbeništvo bi lahko v prihodnje s trajnostnim pristopom, stabilnostjo obsega del ter ureditvijo poslovnega okolja in odnosov z delavci postalo perspektivna in konkurenčna panoga, ki lahko odpira kakovostna delovna mesta. Trajnostni pristop bi omogočil, da ta panoga, ki je v času krize doživela globok padec – propadlo je 23 od 30 največjih podjetij – po 10 letih postane stabilna. Pomembno je, da se gradbeništvo znebi negativnega predznaka. Le tako bo lahko postalo sodobna in trajnostno naravnana panoga, ki ima številne multiplikativne učinke.

Gradbeništvo raste, a manjka usposobljenih gradbenih delavcev

Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, d.o.o.

Namen prenovitve gradbene zakonodaje je bil predvsem odprava nepreglednosti prostorske zakonodaje in odprava ovir pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, ki izhajajo pretežno iz okoljske zakonodaje. Splošno mnenje je bilo, da prostorska in gradbena zakonodaja vsebuje kopico administrativnih ovir in da je preregulirana. Po relativno slabem začetku in zavrnitvi prvega predloga nove gradbene zakonodaje s strani gospodarstva smo dobili nov predlog, v katerem je nam, ki smo inženiring podjetje, zelo pomemben Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti. Ta sedaj bistveno bolje določa pogoje za opravljanje dejavnosti, zavarovanja, načelo neodvisnosti in kot tak omogoča vzpostavitev kodeksa dobrih praks. Novi zakon bi lahko še bolje definiral pravice in obveznosti udeležencev gradnje (investitor, projektant, nadzornik in izvajalec) ter razmejitve med različnimi nadzornimi organi. Tako bi lahko zmanjšali poslovna tveganja ter pridobili na konkurenčnosti. Prav tako ni jasnih odgovorov glede deregulacije strokovnega izobraževanja. Dobrodošla bi bila tudi zakonska implementacija tehnologije BIM kot uporaba 5 D digitalnega orodja za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in obvladovanju stroškov pri vseh vrstah gradbenih projektov.

Na trgu opažamo prebujanje, saj prejemamo več povabil za izdelavo ponudb za gradbene projekte. Tudi projektivni biroji imajo več projektov v obdelavi, ti bodo aktualni za gradnjo v bližnji prihodnosti. Po več letih stagnacije, upadanja obsega naročil v gradbeništvu in s tem redčenja usposobljenih gradbenih izvajalcev je na trgu občutiti intenzivne aktivnosti v javnem sektorju, predvsem pa v zasebnem sektorju, ki poleg stanovanjske gradnje vključuje tudi nekaj večjih investicij domačih, predvsem pa tujih gospodarskih družb. Žal pa beležimo tudi veliko pomanjkanje usposobljenih gradbenih delavcev in obrtnikov, pomanjkanje gradbene mehanizacije, kar se seveda odraža na dvigu cen gradbenih storitev. Te so v primerjavi z lanskim letom približno 20 % višje. Nedvomno bo vse to pozitivno vplivalo tudi na bilance gradbenih izvajalcev.