Podnebna tveganja
| Avtorica: Ana Brodar, mag. okolj. ved |
Naraščajoča podnebna tveganja (in priložnosti) zahtevajo proaktivno upravljanje ne le širše skupnosti in držav, ampak tudi podjetij. Podnebne spremembe v povezavi z drugimi globalnimi krizami s področja okolja, kot so onesnaževanje in izguba biotske raznovrstnosti, predstavlja eno izmed pomembnih eksistencialnih nevarnosti, s katerimi se soočamo. Podnebni vplivi so že prisotni. Vplivali bodo na tveganja, ki pa naj bi se po prognozah nekaterih znanstvenikov v prihodnjih desetletjih še naprej povečevala. To pomeni, da se bomo morali tudi v gospodarskem okolju naučiti živeti in spoprijemati z rastjo ekstremnih vremenskih pojavov.
Podnebna tveganja delimo na fizična tveganja in tveganja prehoda. Fizična tveganja se nanašajo predvsem na negativen vpliv podnebja oziroma vremenskih dogodkov na poslovanje, družbo in vrednostne verige. Poznamo dve vrsti fizičnega tveganja, in sicer akutno in kronično. Akutna fizična tveganja so povezana z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so poplave, ekstremne suše, gozdni požari, viharji in vročinski valovi. Po drugi strani kronična fizična tveganja predstavljajo počasi razvijajoče se pojave, kot so dvig gladine morja, spremembe v vzorcih padavin in dvig temperature.
Tveganja prehoda se nanašajo na vse možne scenarije, ki so skladni s potjo do nič-ogljičnega gospodarstva. Obe vrsti tveganj podnebnih sprememb sta pomembni za določanje cen sredstev.
Znano je, da lahko podnebne spremembe vplivajo na različne vrste finančnih tveganj. Podnebno financiranje vpliva predvsem na kredite, posojila, zavarovanja ter operativna in tržna tveganja. Za sprejemanje premišljenih odločitev o najboljših možnih načinih prilagajanja podnebnim spremembam je pomembno, da upoštevamo spremembo meteorološkega pojava (t.i. nevarnosti) v tveganje. To pomeni, da v količinsko opredelitev vključimo vpliv ekstremnega dogodka na ljudi, sredstva in/ali ekosisteme.
Za oceno tveganj je na voljo vse več javno dostopnih odprtokodnih okvirov, ki omogočajo večjo prožnost pri kvantificiranju tveganj, zlasti omogočajo njihovo uporabo pri kvantifikaciji nefinančnih tveganj (npr. Oasis Loss Modeling Framework za raziskovanje vplivov prihodnjih cunamijev, CLIMADA za raziskovanje prihodnjih tveganj rečnih poplav id.)
| Dokumenti | |
| Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 | 2020/380 |
| Predlog zakona EU o obnovi narave | Zakon še ni sprejet |
| Predlog Podnebnega zakona | Zakon še ni sprejet |
| Uredba o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin | 2016/2031 |
| Strategija EU za gozdove do leta 2030 | 2021/572 |
| Uredba o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike | 2021/2116 |
| Direktiva o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti | 2007/60 |
| Okvirna direktiva o vodah (WFD) | 2000/60 |
| Direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic | 2009/147 |
| Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst | 92/43 |
| Uredba o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave | 2013/1115 |
| Strategija »od vil do vilic« | / |
| Globalna zdravstvena strategija | / |
Preglednica 1: Ključni dokumenti za podporo obvladovanja podnebnih tveganj
Obvladovanje podnebnih tveganj
Obvladovanje podnebnih tveganj podjetjem predstavlja nujen pogoj za zagotavljanje zmogljivosti delovanja oziroma dolgoročne robustnosti poslovnega modela. Podnebna tveganja podjetja štejejo med štiri največja tveganja desetletja. Mala in srednja podjetja se soočajo z omejitvami v povezavi s pritoki virov predvsem zaradi izpostavljenosti dobavnih verig, manjših dostopnosti zavarovanj, izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemov, nezadostni zaščiti ljudi ter podnebnim nesrečam.
Evropska centralna banka je prepoznala, da lahko podnebna tveganja vplivajo na finančno stabilnost podjetij. Vodilna lahko postanejo le podjetja določenih segmentov trga, ki krepijo odpornost v smislu inovacij na področju uporabe podatkov in tehnologij. Naraščanje podnebnih tveganj ima bistven vpliv tudi na geopolitično okolje in s tem na svetovno varnost, trgovske tokove in zmožnost ohranjanja ekosistemskih storitev. V primeru boljše pripravljenosti in odpornosti na podnebna tveganja bodo podjetja sicer lahko prispevala k izzivu današnjega časa – t.i., zmanjšanju emisij TGP in s tem dosegla pozitivne učinke prelivanja.
Podnebna pravila Evropske unije poleg krepitve odpornosti in zmanjšanju ranljivosti vključujejo še načelo nebistvenega škodovanja (ang. The principle DNSH – »Do not significant harm«) ter širok nabor sektorskih politik.
V šestem ocenjevalnem poročilu Medvladnega foruma za podnebne spremembe (AR6, IPCC) je navedeno, da se bo Evropa soočala z na splošno višjimi temperaturami, tveganjem intenzivnejših in vse pogostejših vročinskih valov, dolgotrajnimi sušami, intenzivnejšimi padavinami, nižjimi povprečnimi hitrostmi vetra in manj snega.
Znano je, da lahko podnebna tveganja povzročijo nesreče, kot so suše, poplave, požari v naravi, bolezni, izpad pridelka, smrt zaradi vročine, škode na infrastrukturi in nenazadnje strukturne spremembe v okolju. Po drugi strani je potreben vpogled v pripravljenost družbe, finančno zmogljivost ter zmogljivost upravljanja podnebnih tveganj ob upoštevanju najranljivejših posameznikov in robustnosti poslovnih modelov podjetij.
Podnebni scenariji
Projekcije temperature v Evropi so določene na podlagi štirih standardnih svetovnih podnebnih scenarijev za spremljanje podnebnih sprememb, in sicer SSP1-2.6 (scenarij nizkih emisij), SSP2-4.5 (scenarij srednjih emisij), SSP3-7.0 (scenarij visokih emisij) in SSP5-8.5 (scenarij zelo visokih emisij). Scenariji so definirani kot »verjeten opis« prihodnosti, ki je odvisen od predpostavk o prihodnjem človeškem vedenju in odločitvah. Podnebni scenariji so zasnovani tako, da vključujejo specifične podatke o različnih emisijah toplogrednih plinov in atmosferskih aerosolov. Združeni so z reprezentativnimi koncentracijskimi potmi (RCP), ki opredeljujejo alternative razvoja prihodnosti in uporabo ocen fizičnih podnebnih sprememb, vključno z opredelitvijo in analizo podnebnih tveganj. Razpon podnebnih scenarijev tako vključuje skromne do obsežne alternative projekcije prihodnega podnebja in alternativne specifikacije prihodnjega družbeno-ekonomskega razvoja. Prvi podnebni scenarij SSP1-2.6 (scenarij nizkih emisij) opisuje krivuljo emisij v smislu zmanjšanja emisij do leta 2100 s prisilnimi sprožilci, skladnimi s Pariškim sporazumom.
