Poceni elektrike ne bo več, lesna biomasa je priložnost tudi za državo – EOL št. 163

Ocene NEPN temeljijo na statistiki, ki na področju lesne biomase ni natančna. Razlog je samooskrbnost gospodinjstev z lastnim lesom, kar ni vodeno po nobeni statistiki. Potencial lesne biomase naj bi znašal 2.400.000 t letno, izkoristilo pa naj bi se je 1.600.000 t letno. Vse to je statistika.

Torej ne drži?

Vsako gospodinjstvo se najprej obnaša racionalno in izkorišča vire, ki so na razpolago in so najcenejši. Pred desetletjem je bilo to ekstra lahko kurilno olje (ELKO), krajše obdobje utekočinjen naftni plin (UNP), trenutno pa elektrika za pogon toplotnih črpalk. Predvsem gospodinjstva, ki imajo na razpolago lastni vir lesa, uporabljajo les. Dejstvo je, da sta UNP in ELKO preteklost. Trenutno, če gledamo cene energentov, se najbolj viša cena električne energije za gospodinjstva, zato bodo nove investicije v toplotne črpalke za obstoječe energetsko manj učinkovite objekte nezanimive. Lesna biomasa ima v Sloveniji zaradi samooskrbnosti stalen potencial za rabo v gospodinjstvih.

Kaj pa onesnaževanje?

Pomembna gonilo pri zmanjšanju izpustov prašnih delcev iz kurilnih naprav je Eko sklad j.s., ki sofinancira zamenjavo obstoječih dotrajanih kurilnih naprav z novimi sodobnimi kurilnimi napravami na lesno biomaso. Zanimiv primer je vas Solčava, kjer gospodinjstva kurijo na les iz lastnih gozdov. Zaradi zaprtosti vasi, ki je v dolini med hribi, je bil zrak v času kurilne sezone resnično slab. Nad vasjo se je iz dotrajanih kurilnih naprav vil oblak dima. Toda gospodinjstva so izkoristila subvencije Eko sklada in zamenjala kurilne naprave s sodobnimi kotli na lesno biomaso. Kvaliteta zraka in bivanja v vasi Solčava je nepredstavljivo boljša. Ukrepi, s katerimi se bomo približali ciljem NEPN-a, so najprej ekonomski. Torej, kateri vir ogrevanja je za gospodinjstva najugodnejši in kakšne podpore nudi Eko sklad. Poleg vsega je les eden redkih domačih virov energije. Z večanjem porabe lesne biomase večamo tudi energetsko neodvisnost Slovenije!

Toda, ali se ve, koliko kakovostnega lesa izgubi Slovenija zaradi kurjenja, namesto da bi ga za izdelke z dodano vrednostjo porabila lesno-predelovalna podjetja?

Po naših izkušnjah se za kurjenje uporablja les, ki ni primeren za predelavo. V našem podjetju odkupujemo les, ki ni primeren za predelavo v druge izdelke ter lesne ostanke iz lesne industrije, to so krajniki, odčelki, žagovina in oblovina.

Zakaj se vam zdi pomemben predlog iz priročnika Trajnostna raba lesa, da naj se lesu kot energentu priznata ogljična nevtralnost in okoljska ustreznost?

Ker je to dejstvo, kajti les je obnovljiv vir energije in je ogljično nevtralen. CO₂, ki se sprosti pri gorenju lesa v ozračje, se na enak način sprosti v ozračje tudi, ko les strohni v naravi.

Slovenija je uvoznica lesenih peletov kljub izjemnemu gozdnemu bogastvu. Zakaj? Kako je z rastjo prodaje lesnih goriv v Sloveniji in koliko odsluženega lesa konča v termični obdelavi? Kaj bi lahko Slovenija storila z 2,5 milijona ton lesnih ostankov? Ali lahko govorimo o razcvetu ogrevanja stanovanjskih in javnih stavb z lesom, kot trend označujejo nekateri poznavalci?

Vsa goriva so podvržena trgu. Uporaba goriv je odvisna od cene. Ocenjujem, da bo z rastjo cene elektrike večje povpraševanje po lesnih gorivih, med katerimi so tudi peleti. Proizvodna cena pelet je odvisna od razpoložljivosti in cene surovine. Surovina za pelet je predvsem žagovina in oblovina ter odčelki iz lesno predelovalne industrije. Pogoj za pelete kvalitete A1 je, da je surovina brez skorje. Peleti iz uvoza prihajajo iz velikih žag, kjer je surovina na razpolago. Z dvigom cene energentov bosta postala zbiranje in transport lesnih ostankov za potrebe proizvodnje lesnih pelet smotrna in ekonomsko zanimiva. Vsako leto se v Sloveniji zgradi kakšna nova peletirna linija, ki pokriva lokalne potrebe.

Tudi vi ste med proizvajalci pelet.

Naša proizvodnja znaša med 12.000 in 15.000 t pelet letno. Vso surovino dobimo v radiju 50 km, prav tako pa vse pelete prodamo na slovenskem trgu. Trenutno nam ni cilj maloprodaja, ker jih kupijo slovenske trgovske verige, končnim kupcem pa omogočamo dostavo pelet s cisterno na vpih. Za naše kupce izdelujemo pelete pod njihovimi blagovnimi znamkami, izvor pa je razviden iz številke naših certifikatov ENplus in S4Q, ki so natisnjeni na vrečah. Poleg povečanja domačih proizvodenj pelet pa na lokalno distribucijo pozitivno vpliva tudi dvig cen naftnih derivatov in s tem posledično tudi prevoza.

S katerimi ukrepi bi lahko povečali naložbe v daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso ter kakšen realen delež lesnih goriv bi lahko dosegla Slovenija v rabi energije do leta 2030? Lahko navedete kakšne zgledne primere? Je to vaš Biomasni center Nazarje?

Predvsem v letih od 2007 do 2013 je bilo v Sloveniji podeljenih veliko koncesij za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB). Za izgradnjo takšnih sistemov mora biti najprej politična volja lokalnih skupnosti, da določijo območje izvajanja izbirne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo. Da je to mogoče izvesti, je potrebno sprejeti tudi do 20 občinskih dokumentov. Ko so dokumenti sprejeti in je objavljeno javno naročilo za podelitev koncesije, oddane ponudbe in izbran koncesionar, se začnejo sklepati pogodbe o dobavi toplotne energije s končnimi kupci, pridobivati gradbena dovoljenja in nepovratna sredstva. Da se vsi »papirji« pripravijo, uskladijo in sprejmejo ter pridobijo vsa dovoljenja in (so)financiranje, traja najmanj dve leti in pol, v realnosti pa tudi po pet in več let. Izgradnja sistema, ki traja med štiri in šest mesecev, predstavlja v časovnici najmanjši delež.

V okviru projekta GEF se je med letom 2002 in 2006 pripravilo veliko študij izvedljivosti izgradnje DOLB po Sloveniji. Na podlagi teh študij je bilo izvedeno kar nekaj projektov. Danes pa, kolikor mi je znano, razen lokalnih energetskih konceptov ni na razpolago novih študij izvedljivosti DOLB.

So na potezi lokalne skupnosti?

Če želimo izvesti v vsaki občini v Sloveniji, teh je trenutno 212, po en sistem DOLB, ki spada pod izbirno lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo, morajo občine sprejeti 212 enakih sklopov dokumentov, to so odloki, razpisne dokumentacije, pravilniki in drugo. Objaviti morajo tudi najmanj 212 javnih naročil. Pri vseh obveznostih in kadrovskih strukturah občin je jasno, da morajo biti na občinah, ki se lotijo tega dela, pravi entuziasti.

Rešitev?

Država naj predpiše občinam, kolikšen mora biti delež obnovljivih virov v končni porabi toplotne energije do leta 2030. V primeru, da deleža ne dosežejo, se jim zniža glavarina, ki gre v sklad za nakup emisijskih kuponov. Pri denarju se vsi zganemo. V Sloveniji je sedem lokalnih energetskih agencij, katerih ustanovitelji so občine. Na agencijah je usposobljen kader, to vem, ker z njimi sodelujemo. Agencije pripravijo dokumentacijo za občine. Dokumentacija je za vse občine v 75 % enaka. Občinski sveti jih sprejmejo in objavijo se javna naročila. Če začnemo to danes, leta 2021, bomo prve projekte realizirali leta 2025 in do 2030 nam lahko marsikaj uspe. Dodatna možnost je seveda še, da bi občine lahko gradile in vzdrževale toplovodno omrežje na način, kot je sedaj v praksi za vodovodno omrežje. Tako bi investitor pristopil samo k izgradnji kotlovnice, opreme za proizvodnjo toplote in eventuelno elektrike, v kolikor se sistem v Sloveniji uredi.

Vendar dobrih praks ne manjka.

Da ni vse slabo, so primeri dobrih praks sistemov DOLB, ki smo jih izvajali v podjetju Biomasa od leta 2006. Na primer DOLB Mozirje Podrožnik, DOLB Luče, DOLB Solčava, DOLB Ribnica, DOLB Metlika, DOLB Rogla, DOLB Kranjska Gora in drugi.

In vaš center?

Naš Biomasin biomasni center Nazarje (BBC) je nadgradnja DOLB, ki je lahko zgled za prihodnost. V BBC imamo vgrajene naprave za soproizvodnjo toplote in elektrike na lesno biomaso. BBC je energetsko samooskrben. Elektriko in toploto porabimo za proizvodnjo lesnih goriv, to so peleti, briketi in sekanci. Višek elektrike oddamo v elektro omrežje, manka elektrike nimamo. BBC je povezan z Energetiko Nazarje, ki ima DOLB. S sistemom DOLB se usklajujejo viški in manki toplote.

Kje so največje težave za večji izkoristek potenciala lesne biomase, saj je znano, da so na primer po gozdovih velike količine nepobranega lesa? Kaj je zdaj najbolj narobe v uporabi lesne biomase v Sloveniji? Je problem tehnologija za soproizvodnjo elektrike, toplote ali hladu?

Vsak najprej pomisli na les, ki ostane v gozdu. Če se cena zbiranja in transporta lesa iz gozda pokrije s prodajno ceno toplotne in/ali električne energije, je zbiranje smotrno, drugače pa ne. Jaz nerad govorim, kaj je narobe, ampak v stvareh in situacijah iščem oziroma vidim priložnosti. Izziv lesne biomase je slovenska razdrobljenost. Male občine, majhni kraji in vasi, razpršena poselitev, razpršeno lastništvo … Trend poceni elektrike se končuje. Zelo pomemben vzrok ali pa razlog so toplotne črpalke, svetovni trend in e mobilnost. Elektro omrežje ni prilagojeno takšni priključni moči in konstantni porabi, zato se ocenjuje, da bomo morali v elektroenergetsko omrežje vložiti več milijard evrov. Ne glede na to ali se ogrevaš na toplotno črpalko ali na drug vir toplote, je vsako gospodinjstvo porabnik električne energije. In ta bo za vse dražja. Logično torej je, da bi država oziroma občine morale gledati na toplovodno omrežje kot javno dobro. Javno dobro sta vodovod in kanalizacija.

Kakšni so stroški?

Strošek izgradnje in vzdrževanja toplovodnega omrežja lahko predstavlja tudi več kot 50% stroška izgradnja DOLB. Strošek proizvodnje toplote iz lesne biomase je najcenejši v primerjavi z drugimi energenti. Izziv pa je toplovodno omrežje oziroma distribucija toplote do končnih porabnikov. Pri ogrevanju individualnih hiš v strnjenih naseljih, kjer je majhna poraba toplotne energije, je strošek izgradnje omrežja ekonomsko neupravičen. Ekonomika se obrne, če so na trasi večji porabniki, kot so šole, večstanovanjski objekti in podobno. Z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso imamo ogromno izkušenj. DOLB obratuje do 4.000 h letno in to nikoli v pasu, ampak so velika nihanja, ki so odvisna od zunanjih temperatur. Soproizvodnja toplote in elektrike pa potrebuje konstantno odvajanje toplote v pasu. Za to pa so primerna predvsem velika toplovodna omrežja v večjih krajih in mestih.

Kakšno priložnost daje lesni biomasi evropski zeleni dogovor in komu je lahko v Sloveniji vse večja poslovna priložnost?

Glavna razlika v proizvodnji toplote in elektrike iz lesne biomase je veriga. Verigo sestavljajo lastniki gozdov, izvajalci gozdarskih storitev, transport, žage in lesno predelovalna industrija, predelava lesne biomase v lesna goriva, proizvajalci, distributerji in monterji sistemov za proizvodnjo toplote in elektrike iz lesne biomase ter servis in vzdrževanje. Lesna biomasa je delovno intenzivna panoga. Prihodki od prodaje toplotne in električne energije se vrtijo v lokalnih verigah, kajti les je naš lokalni vir. Vsakdo v tej verigi ima svojo poslovno priložnost. Končna priložnost pa je na koncu tudi za lokalne skupnosti in državo, saj se jim plačujejo davki in prispevki. Denar se vrti lokalno, namesto da se izteka v tujino dobaviteljem fosilnih goriv.