Po Uredbi IED precej vprašanj, napovedane spremembe

Mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor

S prenosom direktive IED smo zamujali že dve leti. V preteklem letu smo v celoti prenesli v slovensko zakonodajo del IED direktive, ki je manjkal. Ukinili smo dobo desetih let za okoljevarstvena dovoljenja in jih opredelili kot trajna. Upravljavcem smo ponudili možnost, da lahko uveljavljajo nižje mejne vrednosti BAT zaključkov. Vendar pri tem ni avtomatizma, ocene morajo biti narejene v skladu z navodili in s pravilnikom. Namen teh dveh sprememb je, da Agenciji za okolje ne nalagamo dodatnih obveznosti in birokratizma. Uredba IED se bo še spreminjala, ker smo med projektom dobili predloge in dopolnitve s strani gospodarstva, tako da se sedaj že pripravljajo spremembe uredbe. Od aprila letos je v javni obravnavi tudi uredba o stanju tal, skupaj s Pravilnikom o monitoringu. Vabimo vas k pripombam. Pripravljamo tudi Zakon o varstvu okolja ZVO-2, z več nadgradnjami, kjer je govor o stečaju, starih bremenih, kjer je opredeljeno tudi, kdo je za kaj odgovoren, saj ni za vse odgovorna država. Eno celo področje bo v novem zakonu namenjeno odpadkom. Sprejetih je bilo šest direktiv na področju odpadkov. Pri odpadkih bodo že v tem letu spremembe, vse v skladu z krožnim gospodarstvom.

Tone Kvasič, Ministrstvo za okolje in prostor

Sprememba Zakona o varstvu okolja, ki jo pripravljamo, se nanaša tudi na IED. V Zakonu o varstvu okolja smo zaradi okoljevarstvenih dovoljenj naredili naslednje spremembe: pri definicijah smo dodali odstavek, da se zaključki o BAT uporabljajo neposredno, kar pomeni, da imajo enako težo kot predpisi, ki so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Črtali smo dva odstavka iz 69. člena, to sta odstavka, ki sta govorila o tem, da okoljevarstveno dovoljenje traja deset let. Dovoljenje naj bi sedaj bilo trajno, s spremembami. Vsako dovoljenje se namreč obnavlja enkrat na leto, na dve leti, na tri leta maksimalno, saj se nenehno dogajajo spremembe pri napravah. Zaradi birokracije in dodatnega dela v podjetjih smo se odločili, da ta desetletni cikel nima posebnega pomena.

• V 74. členu je bila dikcija naslednja: ministrstvo lahko določi manj stroge mejne vrednosti od tistih, ki so v zaključkih o BAT pod pogoji, da se ohrani visoka raven okolja kot celote. Tako določena mejna vrednost ne sme presegati mejnih vrednosti iz predpisov. Nadalje je pojasnjeno, da je vse to možno le, če bi doseganje ravni emisij iz zaključkov o BAT povzročilo nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje, geografskimi in lokalnimi pogoji in tehničnimi značilnostmi naprave. Tu so potrebni še dodatni členi. Najbrž bo v IED Uredbi glede tega dodatna specifikacija. Nekaj členov Uredbe IED, pri katerih načrtujemo spremembe.
• Člen 7: Pripomba, da tehnični ukrepi ne zajemajo vseh aktivnosti, zato naj se dodajo še druge možnosti drugih ukrepov, kot so organizacijski in drugi (nadzor, preverjanje in monitoring). To je smer, v katero nas vodi tudi ISO sistem.
• Člen 12: Problematični so pogoji za izdelavo poročila. Člen pravi, če naprava leži na vodovarstvenem območju, upravljavec izdela izhodiščno poročilo ne glede na količine zadevnih nevarnih snovi. Ta zahteva je zelo stroga, zato se razmišlja v smeri, da se zahteva iz člena 12(2) omeji z režimom varovanja vodovarstvenega območja.
• Člen 18: Govori o določanju mejnih vrednosti. Zajema tako splošne kot posebne predpise. Če je mejna vrednost emisij iz predpisov strožja od ravni emisij iz zaključkov o BAT, se uporabljajo določbe teh predpisov. Pojem predpis upošteva splošne in posebne predpise. Kadar imamo posebni predpis, ki ima določen ukrep, upoštevamo tega. V primeru, da ni posebnega predpisa, se upoštevajo zaključki o BAT. Zaključek o BAT je manj strog kot splošni predpis in je tudi za naprave bolj ugoden, ker upošteva specifike te naprave.
• Priloga 3: Jedro izhodiščnega poročila, v njej so opredeljeni pragovi letne prisotnosti zadevnih nevarnih snovi, ki določajo, ali je potrebno narediti poročilo ali ne.

Glede na stavek o nevarnosti se posamezna snov uvrsti v eno od treh skupin snovi iz zgornje tabele. Količina letne prisotnosti posamezne snovi se primerja s pragom letne prisotnosti za skupino snovi, v katero se posamezna snov uvršča. Med zadevne nevarne snovi se uvršča le posamezne snovi, katerih letna prisotnost presega prag letne prisotnosti za posamezno skupino snovi. Če imamo dve snovi, obe iz te skupine, vsake manj kot sto kilogramov, pomeni, da nismo preko praga in da podjetje v tem primeru ni zavezanec za izdelavo izhodiščnega poročila.

Pri določitvi zadevnih nevarnih snovi bo poleg kriterija »stavek o nevarnosti, H-stavek« dodan kriterij tveganja onesnaževanja z upoštevanjem agregatnega stanja, sestave, topnosti in mobilnosti posamezne snovi. Pri napravah, ki skladiščijo le pogonska goriva za lastna motorna vozila (npr. manjši viličarji), bo definiran prag, do katerega ni potrebno pripraviti izhodiščnega poročila. Prav tako pride do olajševalnih okoliščin tudi pri zunanjih površinah (ceste, poti), po katerih poteka prevoz nevarnih snovi v namenskih vozilih za prevoz nevarnih snovi. Ti niso predmet te uredbe. Tudi pogonska goriva v rezervoarjih vozil na območju naprave niso predmet te uredbe.

BAT zaključki

BAT zaključki imajo enak status kot slovenska Uredba. To pomeni, da mora ARSO sodeluje kot deležnik v pripravi predpisov v Sloveniji v prihodnje sodelovati tudi v pripravi BAT zaključkov. Član odbora BAT zaključkov ima podoben status, kot je pri nas status stranke v postopku. Član dobi vse interne podatke, ki so bili dani biroju v delo, vse pripombe deležnikov v postopku, podaja lahko lastne pripombe in komentarje. In kar je najpomembneje, poda podatke o lastnih emisijah in tehnologijah. Zato je ključno, da se pri pripravi sodeluje, sicer drugi krojijo tvojo usodo.

Trenutno stanje med podjetji je takšno, da se ponekod postopki še niso začeli. Govor je o področju keramike, skladiščenja, energetske učinkovitosti, hladilnih sistemov, anorganskih kemikalij, finih organskih kemikalij, livarn, klavnic in živalskih stranskih proizvodov, površinskih obdelav kovin in plastike ter tekstila. To zadeva okoli 60 podjetij v Sloveniji. Postopek se je začel pri obdelavi železnih kovin, pri hrani in pijači, pri sežigalnicah in pri površinski obdelavi površin s topili. V končni fazi je postopek BREF za čiščenje odpadnih vod in zraka v kemijski industriji, za vzrejo živali, velike kurilne naprave, organske kemikalije, neželezne kovine, za obdelavo odpadkov, monitoring. Tisti, ki še niste dobili BAT zaključkov, se obrnite na MOP, ker je to stvar, ki vas bo zelo zadevala. Postopek sprememb je končan pri jeklarnah, steklarnah, cementarnah, kloralkalni industriji, papirju in kartonu, rafinerijah, usnjarnah, lesenih ploščah. V skupini, ki še ni bila zajeta, je veliko več podjetij, kot v skupini, kjer je postopek sprememb končan.