Po novem nižja pristojbina za uporabo okoljske marjetice – EOL 87

Irena Milinkovič

Evropski okoljski znak Ecolabel, pri nas mu pravimo okoljska marjetica, je v EU precej bolj razširjen kot v Sloveniji. Zakaj? V turističnih podjetjih presojate zanimanje za okoljsko marjetico. Zakaj se ne odločajo za Ecolabel?
Menim, da gre v tem primeru za odločitev vodstva podjetja oziroma lastnika. Konkretne odgovore na to vprašanje vam lahko posredujejo sami. Menim tudi, da je pri nekaterih zagotovo razlog finančne narave; vsak tak projekt je namreč povezan s stroški. Nekateri pa morda še vedno ne poznajo ali zaznajo konkurenčnih prednosti, ki jih uporaba tega okoljskega znaka omogoča podjetju. Lahko so tudi premalo obveščeni o shemi in znaku. Poslovni subjekti, ki so že med gradnjo objekta upoštevali kriterije ekološke gradnje ali energetske učinkovitosti stavbe in poskrbeli za vgradnjo opreme, ki zagotavlja varčno porabo energije ali rabo obnovljivih virov, nimajo večjih težav pri odločanju o uvedbi okoljskega znaka.

Ali podjetja vedo za finančne podpore?
Kljub obsežnemu obveščanju so nekateri subjekti premalo obveščeni o finančni podpori, ki jo omogočata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Direktorat za turizem in internacionalizacijo z javnim razpisom za sofinanciranje uvedbe znaka za okolje EU. Med letom sicer prejmem kar nekaj telefonskih klicev o razpisu in pogojih za pridobitev znaka in vsakogar, ki kliče, vedno napotim na Agencijo RS za okolje (ARSO), ki je v Sloveniji pristojna za podelitev znaka za okolje EU. Pomembno je vedeti, da v okviru javnega razpisa povrnemo do 80 % stroškov, ki so nastali pri postopku za pridobitev znaka in nastajajo še potem, ko je znak že pridobljen. To pomeni, da je pridobitev znaka EU marjetica pogoj za prijavo na razpis sredstev. Za ozaveščanje zainteresirane javnosti o ekološkem menedžmentu, znaku za okolje EU in javnem razpisu ministrstva smo doslej izvedli več brezplačnih delavnic, na katere vabimo turistične subjekte v Sloveniji z direktno pošto. Lani smo izvedli dve delavnici, eno v Ljubljani in eno v Mariboru.

Pri vseh dosedanjih prejemnikih znaka pa je razvidno, da poleg okoljske izkazujejo tudi širšo družbeno odgovornost podjetja, ki svojim gostom in širšemu okolju sporoča svojo odgovornost do okolja in družbe z uporabo zelene energije, vključevanjem lokalnih dobaviteljev pri gradnji in ponudbi podjetja, z recikliranjem ali ponovno uporabo izdelkov …

Finančno podporo za znak ste navedli, a Slovenija je v EU na repu držav po številu tistih, ki so pridobili okoljsko marjetico. Kako ste doslej podprli uvedbo znaka, kako boste letos in kaj lahko pričakujejo podjetja?
Prvi razpis za spodbujanje uvajanja znaka za okolje EU je ministrstvo objavilo že leta 2008. Zdaj pa je v pripravi nov, že četrti javni razpis. Na podlagi lanskoletnega razpisa so prijavitelji lahko pričakovali povrnitev stroškov, ki so jih imeli z uvedbo znaka za okolje EU v višini 7.000 EUR ali do 80 % upravičenih stroškov. Upravičeni stroški pa so stroški svetovalnih storitev v ekološkem menedžmentu za pridobitve EU marjetice, usposabljanje lastnih kadrov, promocijski stroški in stroški promocijskega materiala, na katerih pa mora biti jasno razviden tudi znak za okolje EU. Letošnji razpis vsebinsko ne bo bistveno odstopal od prejšnjih.

Katere konkurenčne prednosti pridobi turistično podjetje z uvedbo znaka okoljske marjetice in kaj mora zagotoviti?
Podjetje mora za uvedbo znaka za okolje EU izpolnjevati vse obvezne kriterije, večina prejemnikov znaka pa izpolnjuje tudi nekatere neobvezne kriterije. Vseh kriterijev je 90, med temi je obveznih 29.

Znak prinaša dodano vrednost podjetju, saj izkazuje njegovo družbeno odgovornost, dviguje ugled podjetja in zato tudi prodajo. Kot smo zapisali v javnem razpisu, znak simbolizira visoko kakovost in okoljsko uspešnost, ekološko učinkovitost. Pomaga tudi pri tržnem komuniciranju, saj so podjetja upravičena do uporabe uradnega logotipa na vseh promocijskih materialih, prejmejo tudi marketinški priročnik in drugo. Številne raziskave kažejo vse večjo ekološko ozaveščenost turistov, ki pri odločanju o izbiri hotela ali druge oblike nastanitve v destinaciji upoštevajo tudi trajnostne standarde podjetja oziroma ponudnika.

Za uporabo znaka je treba plačati letno pristojbino. Ali morda stroški pridobivanja in uporabe znaka vplivajo na omahovanje turističnih podjetij pri odločanju za okoljsko marjetico?
Menim, da je delno razlog za omahovanje tudi plačilo letne pristojbine. Kot že rečeno, je znak povezan z nekaterimi stroški. Glede plačila letne pristojbine pa moram posebej izpostaviti novost v letošnjem letu. Na pobudo Sektorja za turizem Direktorata za turizem in internacionalizacijo za zmanjšanje letne pristojbine za uporabo znaka za okolje EU je ARSO kot pristojni organ odločil, da bo zaračunaval najnižjo mogočo pristojbino za vlogo v fiksnem znesku 200 EUR. Vseh drugih pristojbin (pristojbina za spremembo ali podaljšanje licence, letne pristojbine in pristojbine za inšpekcijski pregled) pa ne bo zaračunaval. Ukrep je začel veljati 1. januarja 2014 in velja do preklica. Menim, da bo ta ukrep pozitivno vplival na odločitev turističnih podjetij k pridobitvi tega znaka.

Katere interese bi morali v Sloveniji povezati, da bi se povečalo subvencioniranje za pridobivanje okoljske marjetice, ki jo lahko pridobi široka paleta proizvodov? Ali je morda Direktorat za turizem in internacionalizacijo spodbudil povezovanje gospodarstva pri uvajanju okoljske marjetice, saj bi širša uporaba razkrivala zelenost Slovenije?
Direktorat za turizem in internacionalizacijo je s svojim ukrepom zagotovo spodbudil gospodarske subjekte k uvedbi znaka, vendar pa smo, kot kaže, pri spodbudi za zdaj edini. Vsekakor bi bila dobrodošla širša aktivnost ozaveščanja in tudi uvedba spodbud za druge kategorije izdelkov. Konkretno lahko na Sektorju za turizem Direktorata za turizem in internacionalizacijo finančno podpremo počitniške oziroma turistične nastanitve, ne pa tudi drugih kategorij, ki lahko pridobijo znak za okolje, pri tem mislim na čistila, tekstil, maziva in druge snovi.

Cilj v slovenskem turizmu je postati čim bolj trajnostna turistična destinacija, kar pomeni, da močno poudarjamo »zelene« ukrepe in ozaveščanje vseh deležnikov, širše javnosti in seveda turistov o odgovornem ravnanju pri razvoju turizma.

Kaj bi lahko poudarili kot vzorčne primere, projekte zelenega, trajnostnega turizma v Sloveniji?
Menim, da je teh primerov v slovenskem turizmu že precej. Poleg dosedanjih prejemnikov EU marjetice, to so Terme Snovik Kamnik, Turistična kmetija Urška, Hotel Savica Bled, Hotel Wellness Park Laško, Kamp Koren iz Kobarida, Terme Dobrna, so še številni primeri dobrih praks. Navedem lahko finaliste in zmagovalce slovenskega izbora destinacij EDEN. To so destinacije, ki sledijo trajnostnim načelom razvoja turizma: Dolina Soče, Solčavsko, Reka Kolpa, Idrija, Laško … Zelena vas Ruševec na mariborskem Pohorju, kjer stoji pet edinstvenih ekoloških brunaric, ekološka gradnja z lokalnimi dobavitelji, Bohinj Park Eko hotel, prejemnik certifikata Green Globe, številne ekološke turistične kmetije, zeleni projekti na posameznih destinacijah … Zelenih zgodb je že veliko in verjamem, da se bo slovenski turizem tudi v prihodnjih letih razvijal ob upoštevanju trajnostnih načel.

Torej Slovenia Green?
Da. Ponudbo slovenskega turizma sporočamo s sloganom SLOVENIA GREEN in s sporočilom »Zelena. Aktivna. Zdrava. Slovenija.« S tem sporočamo obljubo, da lahko turist doživi v Sloveniji prijetno izkušnjo. Zeleni turizem je tudi rdeča zelena nit vseh katalogov in prospektov, ki jih agencija SPIRIT, Sektor za turizem, pripravlja za turiste. V preteklosti smo skupaj s takratno Slovensko turistično organizacijo izpeljali več strokovnih dogodkov o zelenem oz. trajnostnem turizmu, zlasti v okviru vsakoletnih slovenskih turističnih forumov, kjer smo skupaj z uglednimi predavatelji širili izkušnje in znanje o trajnostnem razvoju in trženju slovenskega turizma. Na STO so pred leti tudi izdelali Priročnik za hotele za razvoj trajnostnih poslovnih modelov, ki je dostopen na spletu.

Direktorat za turizem in internacionalizacijo je med pobudniki in podpisniki Deklaracije o partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma, ki smo ga s partnerji – STO, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska zbornica Slovenije, OZS, Sekcija za gostinstvo in turizem – podpisali 9. decembra 2011. S podpisom deklaracije so se podpisniki zavezali, da bodo prevzeli odgovornost za konkurenčen in trajnosten razvoj slovenskega turizma in za izvedbo zapisanih ukrepov, ki izhajajo iz Strategije razvoja slovenskega turizma 2012–2016.