| Konferenca Navade posameznikov pri ravnanju z odpadki | | |
| Digitalna doba ima pomemben vpliv tudi na področju ravnanja z odpadki. Vse več je električne in elektronske opreme, skoraj iz dneva v dan se razvijajo nove tehnologije in materiali, ki jih je potrebno poznati in upoštevati pri njihovi razgradnji. Vsaka električna in elektronska naprava ima pač tudi svoj konec. Pomembno vlogo v učinkovitem sistemu ravnanja z odpadki ima posameznik, ki je bil v ospredju pozornosti na strokovni konferenci Navade posameznikov pri ravnanju z odpadki. Konferenco je konec aprila na GZS v okviru LIFE projekta Gospodarjenje z e-odpadki organizirala družba za ravnanje z odpadki Zeos, d.o.o. | |
Pogosto v sistemu ravnanja z odpadki pozabimo na vlogo posameznika. Pa vendar je ta ključen člen v verigi učinkovitega ravnanja z odpadki. Kot je izpostavil mag. Emil Šehič, direktor družbe Zeos, je bistveno, da se posamezniku približa infrastruktura za zbiranje. Ravno k temu si s postavitvijo zbiralnikov za OEEO oziroma e-odpadke na ekoloških otokih prizadevajo v projektu Gospodarjenje z e-odpadki. Kar 170 kg e-odpadkov je skladiščenih po domovih, kar je približno 340.000 ton, ali kot je povedal mag. Emil Šehič: »Glede na zbrano količino e-odpadkov v letu 2016, ko je bilo zbranih dobrih 6 kg na prebivalca, je torej potencialnih e-odpadkov po gospodinjstvih za skoraj 30 let zbiranja. Hkrati to pomeni, da je v gospodinjstvih kar 10 letna količina prodane električne in elektronske opreme.«
Raziskava, ki so jo pri Zeosu naredili med gospodinjstvi, je pokazala, da je prvo mesto oddaje e-odpadkov za posameznike zbirno mesto. Sledi eko otok, kjer se nahajata zbiralnik in nato trgovina. Kot glavna motivacija velja, da je prevzemno mesto blizu doma, in občutek, da s tem pripomorejo k varstvu okolja. Zato je ozaveščanje pomembno za uspeh pri zbiranju odpadkov in eden temeljnih elementov LIFE projektov. Kot je povedala Tatjana Orhini Valjavec, ki skrbi za LIFE projekte na Ministrstvu za okolje in prostor, je bila Slovenija v letu 2016 pri pridobivanju LIFE projektov druga najboljša država. Prijavili smo 12 projektov, dobili smo jih 6.
V ozaveščanje prebivalcev so aktivno vključena tudi komunalna podjetja. Preko Zbornice komunalnega gospodarstva so se leta 2014 združila v pobudi Skupaj za boljšo družbo, ki vključuje področje odpadkov in vode. Vanjo je vključenih več kot 40 komunalnih podjetij. Kot je poudaril predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, se je motiv sistemskega zbiranja odpadkov premaknil iz ekonomskega interesa zaradi vrednosti materialov k zbiranju zaradi vrednosti varovanja naravnega okolja. V Sloveniji se je intenzivno ločeno zbiranje odpadkov začelo med leti 2008 in 2014, ker so se zapirala odlagališča. Zaradi ekonomskih vzgibov so si komunalna podjetja začela bolj prizadevati za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Po njegovih ocenah bi lahko v Sloveniji do leta 2030 zbrali tudi do 70 % ločeno zbranih odpadkov.
Povezovanje z nevladnimi organizacijami
Da mora biti civilna družba vedno med državo, skupnostjo in trgom, je izpostavila Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja. Pomemben glas civilne družbe so nevladne organizacije. Anketa med splošnim prebivalstvom je pokazala, da ljudje najbolj zaupajo nevladnim organizacijam. Zato je pomembno, da gospodarstvo nevladne organizacije sprejme kot partnerja, da z njimi sodeluje. V Sloveniji imamo kar 235 okoljskih nevladnih organizacij, od tega jih ima 55 status delovanja v javnem interesu na nacionalni ravni. 37 okoljskih nevladnih organizacij pa je združenih v mrežo Plan B za Slovenijo. Več kot 40 % EU zakonodaje, ki jo morajo države članice prenesti v svoj pravni red, je prav okoljske. »Nevladne organizacije so tiste, ki povezujejo vse sfere družbe in lahko s svojim delom najbolj bistveno prispevajo k spremembi. Krožno gospodarstvo mora vključevati tudi ljudi, predvsem pa najprej krožno povezati vse skupine družbe,« pravi Urša Zgojznik.
Pri ustvarjanju mnenja in širjenju navad imajo velik vpliv mediji, ki že dolgo niso več samo tisk, televizija in radio, ampak, kot je izpostavila urednica Radia 1 Nina Luin, tudi družbena omrežja, ki vse bolj pridobivajo na pomembnosti. Zato je pomembno v programske sheme medijev in v povezanost z njihovimi sledilci, gledalci, poslušalci vključiti okoljske tematike, ki jih lahko s pomočjo znanih in atraktivnih voditeljev uspešno prenesejo v družbeno okolje.
Brez ključnega akterja v tem krogu, države, si večjih sprememb ne moremo predstavljati. Zato mora, kot je poudaril Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, država prevzeti strateške usmeritve in prispevati k ozaveščanju. Konec oktobra 2015 je Slovenija sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, v letu 2016 pa se je vzpostavilo tudi Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije. Cilj države je, da se zelena politika udejanji skupaj, z vsemi ključnimi deležniki. Od novembra 2016 se po Sloveniji izvajajo tudi regijske delavnice na temo krožnega gospodarstva. Razvila se je tudi strukturirana podpora gospodarstvu preko projekta SRIP, ki govori o podpori strateško razvojnih inovacijskih partnerstvih. Prihodnjih pet let bo povezoval vse deležnike mreže za krožno gospodarstvo.
Mladi zeleni ambasadorji
Pravi ambasadorji odgovornega ravnanja do okolja so vse bolj otroci in mladi. Mladi so bili vključeni tudi v Zeosove delavnice e-cikliraj v mladinskih centrih po Sloveniji. Mlade je namreč pomembno vključevati v aktivnosti lokalnega okolja, saj potrebujejo izkustveno učenje. Kot je povedala Maja Hostnik, direktorica Zavoda Mladinske Mreže MaMa: »Ustvarjanje novih in drugačnih delovnih mest in priložnosti za mlade je danes bistveno, saj živimo drugačno življenje, kot smo ga poznali do sedaj. Življenje ter kariera se spreminjata hitreje kot kadarkoli prej.« Temu je pritrdil tudi Matic Breznik iz Ustvarjalnika, kjer mladim preko podjetniških delavnic pomagajo izpeljati idejo, projekt. Mladi se na ta način naučijo proaktivnosti, spoznajo se z marketingom in drugimi podjetniškimi spretnostmi. Kljub temu, da pri podjetništvu posebej ne izpostavljajo okoljskega vidika, opažajo, da se generacija milenijcev vse bolj sama usmerja k temu, da razvija družbeno odgovorne projekte.
Ne glede na pomanjkljivosti, ki so prisotne v sistemu ravnanja z odpadki, pa smo po besedah mag. Emila Šehiča lahko kljub temu zadovoljni z doseženim v zadnjih desetih letih. Tudi gospodarska rast bo v prihodnje zelena, ali pa je ne bo, kot pravi Tadej Slapnik. Pomembno vlogo pri tem ima ustrezna zakonodaja. Kot je menil Peter Tomše iz sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor, je zakonodaja načeloma dovolj stroga, zatakne se pri njenem izvajanju. Kar je potrdila Urška Zgojznik, pri divjih odlagališčih v petih letih ni bilo do konca izpeljanih niti pet postopkov. Prav tako ni nobenih povratnih informacij in nadzora. Za večji napredek je nujno potrebno povezovanje. Matic Breznik je pri tem omenil vlogo mladih, saj sta za premike v družbi pomembni najmanj dve generaciji. Danes za otroke ni več sprejemljivo, da se odpadki odvržejo. Zato bodo današnji otroci tisti, ki bodo zagotovili pravi preboj.
Problem v Sloveniji pa je še vedno recikliranje. Iščejo se izgovori zaradi majhnosti države, pa vendar se Slovenija nahaja v centru Evrope. Kot je izpostavil Šehič, se na področju recikliranja e-odpadkov tehnologija zelo spreminja. Zupanc pa je kot ključni problem izpostavil, da je Slovenija že tradicionalno slabo okolje za investicije, saj je slovenska zakonodaja zelo nestabilna in se nenehno spreminja. Zaseben kapital pa želi jasno strategijo. Zato je potrebno tudi politično bolj dolgoročno vzpostaviti sistem, da si bodo tudi tuji vlagatelji upali investirati v slovenskem okolju.
