| Kovinska embalaža | | Nina Semolič | |
| Trg pločevink za pijače raste, lani kljub krizi za 5,2 odstotkov. Proizvajalci so dobili naročila za 54,1 milijard pločevink. Je kovinska embalaža vse popularnejša? Če je, zakaj? Kovinska embalaža zagotavlja dobro zaščito pred mehanskimi vplivi, prav tako pa je neprepustna za vodo, pline, paro in tudi mikroorganizme. Vsebino ščiti pred svetlobo, insekti in glodavci. Prednost je tudi možnost recikliranja in enostavno preoblikovanje, slabost pa biološka nerazgradljivost. Prav tako lahko kovine reagirajo, na njih pa se lahko začne pojavljati korozija. Kovinska embalaža je zaradi svoje priročnosti popularna. Je globalna vrednost kovinske embalaže lani dosegla 102,8 milijard dolarjev predvsem po zaslugi pločevink? Danes je letno v obtoku 100 milijard aluminijastih pločevink. | |
V vseh embalažnih panogah, tako tudi v industriji kovinske embalaže, skušajo čim bolj ustreči zahtevam potrošnikov. Za uporabnika želijo čim prijaznejše pakiranje, ki je varno, priročno in se odpre z lahkoto. Inovacije na področju kovinskega pakiranja odsevajo te potrebe in kažejo dober primer, kako lahko embalažna industrija dobro sodeluje s potrošniki in razvija izdelke v skladu z njihovimi zahtevami. Zahteve in želje potrošnikov so vedno pogosteje že vpletene v razvoj novih izdelkov. Tako so ovalne zaporke za odpiranje pločevink sedaj večje in tako tudi prijaznejše za uporabo.˝
Danes je potrošnikom na voljo cela vrsta pločevink:
• pločevinasti sodi z vrtljivimi, kovinskimi pokrovi, ki omogočajo ponovno zatesnitev,
• pločevinke za lažje odpiranje z ovalno zaporko, ki omogoča odpiranje brez odpirača,
• pločevinke v obliki kvadrata s priročnim odpiranjem na način lupljenja,
• pločevinke za potrebe kemijske in farmacevtske industrije,
• pločevinke, ki se same segrejejo in omogočajo takojšnje uživanje toplih napitkov, na primer kave,
• pločevinke, ki se hladijo in omogočajo uživanje ohlajenih napitkov, na primer piva,
• pločevinke, ki jih lahko vstavimo v mikrovalovno pečico.
Trg pločevink raste, še posebej za brezalkoholne pijače
V letu 2010 je bilo po podatkih BCME (Beverage Can Makers Europe – Evropsko združenje proizvajalcev pločevink za pijačo) narejenih kar 54,1 milijard pločevink za pijače. Trg pločevink za pijače je doživel rast v prodaji. Tako je bilo za brezalkoholne pijače proizvedenih 26,4 milijard pločevink, kar je 7,5 odstotka več kot leto poprej, pločevink za pivo pa 27,7 milijard, kar predstavlja rast v višini 3,2 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.
Prav tako so porast v prodaji v letu 2010 doživeli proizvajalci aluminijaste embalaže, kar je dober dokaz, da si bo trg počasi opomogel od gospodarske krize. Proizvedenih je bilo 405.100 ton folij, tub, pločevink in razpršilnikov, kar je celo 13,6 odstotka več v primerjavi z letom 2009.
»Pločevinke za pijačo predstavljajo polnilnicam, prodajalcem in potrošnikom veliko prednosti, kot so sama priročnost embalaže, učinkovitost celotne dobavne verige in produktna integriteta. Pločevinke so trajnostne, saj so narejene iz materialov, ki se lahko neomejeno reciklirajo. Potrebno je izpostaviti, da so pločevinke najbolj recikliran material na svetu,« je povedala predstavnica BCME, Caroline Archer.
Tudi reciklirana z najboljšimi vrednostmi
Kovinska embalaža, pa naj bo jeklena ali aluminijasta, izpolnjuje vse zahteve po trajnosti in ima majhen vpliv na okolje. Po podatkih Inštituta za reciklažo jekla se kar 63 odstotkov jeklenih pločevink reciklira, medtem ko se po podatkih Združenja za aluminij reciklira 52 odstotkov aluminijastih pločevink. Reciklaža jeklenih pločevink ni tako priljubljena kot reciklaža drugih vrst jeklenih odpadkov, saj je jeklo za pločevinke prevlečeno s kositrnim ali kromovim slojem, vendar se je po podatkih Evropske komisije iz leta 2007 delež reciklirane jeklene embalaže povzpel s 26 na 60 odstotkov. Iz ene tone ulite jeklene plošče se lahko proizvede tudi do 300.000 novih pločevink, zaradi prihrankov energije pa se sprošča okoli 85 odstotkov manj emisij v zrak in 75 odstotkov emisij manj v vode, poraba energije pa se zmanjša za 40 odstotkov (Jordan in Crawford, 1993.) Pomembni so tudi prihranki primarnih surovin: 1 tona recikliranega jekla pomeni prihranek 1,5 tone železove rude, 565 kg premoga in 190 kg apnenca. Prav tako se zmanjšajo rudniški odpadki, manjša pa je tudi poraba energije. Postopek ponovne predelave jeklenih odpadkov vseeno povzroča nastajanje raznih emisij, kljub temu pa je v letu 2002 reciklaža odpadne jeklene embalaže prihranila Evropi 3,1 milijonov ton ogljikovih emisij. Aluminij ima po drugi strani odlično sposobnost reciklaže, saj se z današnjimi postopki pretaljevanja njegove lastnosti praktično ne spreminjajo. Tako je možno iz recikliranega aluminija proizvesti embalažo brez slabšanja kakovosti. V zahodnoevropskih državah se deleži reciklirane odpadne aluminijaste embalaže razlikujejo od države do države. Po podatkih Evropske komisije iz leta 2006 v nekaterih ta dosega celo 75 odstotkov, v nekaterih le 25 odstotkov, v povprečju pa približno 43 odstotkov. Reciklaža aluminija ima poleg izjemnih prihrankov energije v primerjavi s proizvodnjo primarnega aluminija še vrsto drugih okoljskih prednosti. Tako na primer z reciklažo 1 tone aluminija preprečimo nastanek 1.300 kg ostankov pri predelavi boksita, zmanjšamo porabo hladilne vode za 15.000 litrov ter procesne vode za 860 litrov, prav tako pa za približno 2.000 kilogramov zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida, zmanjša pa se tudi izpust žveplovega dioksida (EAA, 2006). Po podatkih Empaca je bilo v letu 2006 z recikliranjem jeklene embalaže prihranjenih 1,7 milijonov ton premoga in 4,8 milijonov ton železove rude.
Embalaža, ki ohranja naravne vire
Kovinska embalaža zagotavlja 100-odstotno zaščito pred kontaminacijo, vlago in kisikom. Vsebino ščiti tudi pred svetlobo in plini. Ker se hermetično zapre, dovoljuje daljše pakiranje vsebine, ne da bi se pokvarila, kar ne velja za druge materiale, zato so primerni tudi za pakiranje nevarnih vsebin, kot so čistila in barve. Kovinska embalaža običajno potrebuje malo ali pa nič sekundarne embalaže in s tem ohranja tudi naravne vire. Prav tako se prihrani veliko prostora pri hrambi, saj se kovinska embalaža navadno lahko zloži višje kot ostali materiali. Pločevink ni potrebno hraniti v hladilniku, hrana v njih se hitro segreje, tako se tudi pri tem porabi manj energije. Kovinska embalaža ohrani vitamine in hranilne snovi brez dodanih konzervansov. Izdelki iz kovinske embalaže so tako pločevinke za shranjevanje nevarnih snovi, kot so barve, laki ali topila, pločevinke za hrano in pijačo, aluminijasti lončki, infuzijski pokrovi, zaporke, pokrovi za nagrobne sveče, razni pršilniki tako v farmacevtski kot kozmetični industriji idr.
Prednosti in pomanjkljivosti kovinske embalaže
Prednosti kovinske embalaže so dolga življenjska doba, kovinska trdnost, odlična zaščita pred zunanjimi vplivi, sorazmerna neobčutljivost na temperaturo in vlažnost, kompaktnost in enostavnost pri rokovanju, velika obstojnost aluminija pri zunanjih vplivih, zelo dobra temperaturna obstojnost, omogočanje visokih hitrosti pakiranja, možnost grafične površinske obdelave, dobra toplotna prevodnost, možnost reciklaže in možnost atraktivnega dizajna. Pomanjkljivosti so predvsem cena, energijsko intenzivna proizvodnja materialov, pri jekleni pločevini je potrebna prevleka s kositrom in/ali premazom, na pakirnih linijah je večji hrup in praviloma ima višjo maso.
V Sloveniji malo proizvajalcev
Kovinska embalaža se uporablja v prehrambni, kemijski, kozmetični in farmacevtski industriji, nekaj proizvajalcev pa najdemo tudi pri nas. Prevladujejo predvsem ponudniki pločevink za potrebe kemične, farmacevtske in kozmetične industrije (Comix, YBM, Margop). Podjetje HPS – Aluprodukt proizvaja tudi kovinsko embalažo za prehrambno industrijo (aluminijaste lončke in pločevinke), pa tudi medicinske aplikacije, kot so infuzijski pokrovi, ter pokrove za nagrobne sveče in ogrodja za čajne svečke. Aluminijaste tube in pršilnike proizvajajo v podjetju Lajovic tuba embalaža, zaporke za področje prehrambne, kemijske in farmacevtske industrije pa izdeluje podjetje Plutal 2000. Najdemo pa tudi doze iz bele pločevine, ki so primerne za shranjevanje hrane ali kot darilna embalaža. Te ponuja podjetje SEK embalaža.
V Sloveniji se letno zbere približno 200 ton odpadnih pločevink, kar je po ocenah manj kot 5 odstotkov vseh pločevink za pijače.
Mija Lapornik, univ.dipl.ekon., izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije:
V okviru Trgovinske zbornice Slovenije delujeta dve komisiji, ki se ukvarjata s področjem okoljevarstvene zakonodaje in vračljive embalaže. Člani okoljevarstvene komisije se med drugim ukvarjajo tudi s področjem priprave okoljevarstvene zakonodaje, ki vključuje primerno strukturo embalaže z vidika obremenitve okolja. Na ta način imajo predstavniki gospodarstva, torej člani TZS, možnost dajati pripombe in predloge za izboljšanje zakonodajnih rešitev na tem področju ter se še pravočasno vključevati v prilagoditve pri izvajanju te zakonodaje. Pri tem velja poudariti, da se na TZS zavzemamo za evropsko primerljive rešitve, ki zagotavljajo konkurenčnost in so s stroškovnega vidika sprejemljive.
Menimo, da je trend uporabe posamezne vrste embalaže prilagojen vsebini embalaže, njeni morebitni nadaljnji uporabi in/ali reciklaži, potrebam ter nenazadnje tudi okoljski ozaveščenosti uporabnikov, ki se počasi, a vztrajno izboljšuje tudi v naši državi. Trenutno med embalažo še vedno prevladujejo pločevinke in plastenke, pozitivni trend pa se kaže pri ponovni večji uporabi stekla kot vračljive embalaže v celotnem krogotoku med dobavitelji, trgovci in potrošniki.
Razvoj se giblje v smer zmanjševanja mase pločevink
Kako je s pločevinasto embalažo pri nas, smo povprašali tudi slovenske proizvajalce hrane in pijače. Zastavili smo jim sledeča vpršanja:
1) Koliko pločevink napolnite letno?
2) Ali embalažo prilagajate potrebam kupcev? Kakšne so inovacije na področju pločevink?
3) Od kod pridobivate surovine? Ali uporabljate tudi recikliran material?
4) Kaj se zgodi z embalažo po koncu uporabe? Kakšen je življenjski ciklus izdelka? Ali uporabljate LCA analizo?
5) V katero smer gre razvoj?
Andrej Škorja, univ.dipl.ing., vodja obrata, Pivovarna Laško d.d.
1. V Pivovarni Laško, d.d. si v skladu s strategijo podjetja in okoljskimi cilji prizadevamo trgu ponuditi čim več naših izdelkov v povratni embalaži, vendar so še vedno navade potrošnikov tiste, ki nam narekujejo tudi potrebe po polnjenju nepovratne embalaže, med katero spada pivo v pločevinkah. V letu 2010 smo v podjetju napolnili več kot 83.000.000 kosov pločevink različnih vrst piva .
2. Embalaža se redno prilagaja novim standardom trga, predvsem pa kupcu ponudimo različne, za uporabo in transport prijazne oblike pakiranja. Pri pločevinkah se predvsem zmanjšuje teža primarne embalaže, kar pomeni večji ekološki napredek tako pri proizvodnji pločevink kot njihovem recikliranju. Glede na pričakovanja potrošnikov pa želimo sodoben design in manjše sekundarne enote pakiranja.
3. Od proizvajalcev pločevinaste embalaže ne zahtevamo recikliranih materialov, gotovo pa proizvajalci uporabljajo tudi recikliran material za izdelavo nove embalaže, kar je predvsem odvisno od ponudbe in cen surovine na svetovnem tržišču.
4. Pivovarna Laško je vključena v shemo organiziranega zbiranja odpadne embalaže Slopak in tako poskrbimo, da se večina materiala, ki ga pošljemo na trg, zbira in primerno predeluje. V sodelovanju z zunanjimi inštitucijami smo že izdelali LCA analizo za določene izdelke, vendar trenutno še ni kompletna in je ne uporabljamo.
5. Razvoj na področju pločevinaste embalaže se giblje predvsem v smer zmanjševanja mase pločevink in izdelave kompletne pločevinke iz enega materiala, kar omogoča lažje in stroškovno učinkovitejše recikliranje.
Suzana Bagari, vodja Korporativnih komunikacij, Droga Kolinska d.d.
1. Letno napolnimo več kot 120 mio embalažnih enot.
2. Prilagajanje kupcu v vseh ozirih, tudi pri embalaži, je naša stalna naloga. Metalne embalaža ima svoje tehnične omejitve, pa tudi omejitve z vidika uporabnosti in praktičnosti, zato je toliko bolj pomembna všečnost embalaže: oblika, barvna usklajenost in jasnost sporočila. Poleg všečne, pa osveščeni potrošniki zahtevajo tudi varno embalažo. Stroga zakonodaja, ki jo striktno upoštevamo, določa uporabo zdravju neškodljivih substanc za zaščito stičnih površin v metalni embalaži. Pločevinko izbiramo zelo pazljivo. Uporabljamo tanjše in lažje materiali, pokrove, ki se čim lažje odstranjujejo, obliko, ki omogoča, da izdelek uporabimo v celoti – naenkrat ali pa v manjših obrokih.
3. Pri direktni proizvodnji metalne embalaže se ne uporabljajo reciklati. Reciklati pa predstavljajo velik delež kot surovina pri proizvodnji bazičnih materialov.
4. Argeta v aluminijasti dozici ima rok trajanja 2 leti. Na naši embalaži imamo odtisnjene standardne simbole, s katerimi sporočamo tip uporabljenega materiala (Mobiusova zanka). Na embalaži pa sporočamo tudi, da je za ta tip materiala organizirano zbiranje na ekološkem otoku.
5. Trendi razvoja so : tanjši in varni materiali, inovacije pri konstruiranju pokrovov, ki omogočajo lažji dostop do vsebine, razvoj novih materialov za pakiranje steriliziranih proizvodov (kot je naša Argeta).
Vrste kovinske embalaže
Jeklena ali črna pločevina
Uporaba te pločevine je omejena, saj ni primerna za embaliranje živil, ker z njimi reagira. Zaradi tega se črna pločevina uporablja predvsem za izdelavo sodov in cistern.
Bela pločevina in ECCS
Bela pločevina je pravzaprav jeklena pločevina z elektrolitičnim nanosom kositra. Sestavljena je iz jeklene osnove, ki zagotavlja mehansko trdnost, neprepustnost za svetlobo, vodo, pline in tudi mikroorganizme, kositrova prevleka pa zagotavlja kovini zaščito pred korozijo. Glavne pozitivne lastnosti bele pločevine so njena velika natezna trdnost in trdota, dvojno stanjšanje, anizotropnost, hrapavost, enakomernost debeline osnovnega materiala, debelina kositra, pasivizacijska plast, neoljenje in oksidni vključki.
Bela pločevina se najpogosteje uporablja za proizvodnjo pločevink v živilstvu, pokrovov, obročev razne pločevine in tudi za pršilnike, škatle, posode, cisterne in kronske pokrovčke …
Pocinkana pločevina
Cink ne zaščiti jekla tako dobro kot kositer, zaradi česar se za embalažne materiale veliko več uporablja bela pločevina. Ko pride pocinkana pločevina v stik z zrakom, se na njej ustvari tanek sloj bazičnega karbonata, ki ščiti material pred nadaljnjo korozijo, a posledično izgubi sijaj. Ta tanek sloj in reagiranje na kisline omejijo uporabo te pločevine za embalažni material, zato ni primerna za embalažo živil in se uporablja predvsem v tehnične namene.
Kromirana pločevina
V zadnjem času je začela belo pločevino izpodrivati kromirana, ki pa jo večinoma uporabljajo predvsem na tehničnem področju, če jo zaščitimo še z lakiranjem, se lahko uporablja tudi v živilski industriji.
Aluminij
Aluminij je tretji najpogostejši material v naravi, in sicer takoj za kisikom in silicijem. Je zelo priročen za embaliranje, saj je odporen proti koroziji, zdravstveno neoporečen in lahek; zlahka ga zvaljamo v folijo in pločevino. Pred kemičnim reagiranjem z živili se ga še dodatno zaščiti z eloksiranjem in lakiranjem. Aluminij je tako več kot primeren za izdelavo folij, pločevink za pijačo, pršilnikov, pokrovčkov za steklene kozarce, tub, sodov za pivo, cistern, palet …
Kovinska embalaža na Interpacku 2011
V sklopu sejma Interpack 2011 bo Empac (European Metal Packaging Association – Združenje evropskih proizvajalcev kovinske embalaže) organiziralo Forum o kovinski embalaži, razglašen pa bo tudi zmagovalec natečaja z naslovom Naslednjih 200 let, ki bo nagrajencu za oblikovanje najbolj trajnostne kovinske embalaže, ki bo prijazna tako potrošnikom kot proizvajalcem, prinesel 10.000 evrov nagrade. Kovinska embalaža hrani in varuje hrano že 200 let. Pločevinke se razvijajo in se še bodo, izziv pa bodo predstavljale inovacije, ki bodo zmanjševale ogljični odtis kovinske embalaže in ob tem postajale vedno prijaznejše in priročnejše za uporabnika. Tako je Empac ponudil priložnost študentom oblikovanja, da so del te prihodnosti. »To je najboljši način za vpogled v prihodnost – kaj lahko še naredimo, katere dodatke lahko še vključimo,« je menil Gordon Shade, direktor združenja Empac. »Osredotočamo se predvsem na večjo učinkovitost skozi celotno dobavno verigo. Študentje lahko iznajdejo popolnoma nov zapiralni sistem ali novo obliko pločevinke za hrano, barvo ali pršilnike. V bistvu smo odprti za vse ideje, ki bodo pripomogle k izboljšanju našega trajnostnega profila.«
Interpack je osrednji dogodek s področja embalaže, kovinska embalaža pa bo tokrat na ogled v hali 11. Osrednji del, Forum o kovinski embalaži, bo obiskovalcem ponudil posebno doživetje, ki bo združevalo kreativni in interaktivni dizajn.
Združenje Empac je zadolženo za promocijo kovinske embalaže v Evropi, kar izvajajo predvsem s trajnostnim komuniciranjem in poudarjanjem prednosti uporabe kovinske embalaže. Organizacija zagotavlja vse potrebne informacije in podporo preko raznih tehničnih odborov, ki so sestavljeni iz strokovnjakov na tem področju. Industrijo znotraj združenja sestavlja 50 podjetij z več kot 50.000 zaposlenimi, ki presežejo kar 70 milijard enot letno.
|
Ali je bisfenol A (BPA) v pločevinkah škodljiv? Notranje stene kovinskih pločevink vsebujejo bisfenol A, estrogenu podobno spojino, ki povzroča številne bolezni, povezane z reprodukcijo, sladkorno boleznijo in debelostjo, moti delovanje ščitnice, spodbuja raka dojke in prostate ter hiperaktivnost. Za bisfenol A je znano, da prehaja iz plastične embalaže, v kateri so shranjena živila, in v manjši meri tudi iz polikarbonatne plastike, še posebej takrat, kadar embalažo peremo z agresivnimi detergenti. Enako velja tudi za embalažo, v kateri hranimo kisline ali tekočine pri visokih temperaturah. Zadnje študije Health Canada kažejo, da je v večini vzorcev brezalkoholnih pijač v pločevinkah, ki so jih testirali, moč zaznati nizke, vendar merljive vrednosti bisfenola A. Takšno izpostavljenost v pločevinkah gre pripisati dejstvu, da je notranja plast pločevink prevlečena s plastjo, ki preprečuje neposreden stik hrane in kovine. Prav tako je prehajanje iz embalaže v živilo preučeval ameriški endokrinolog dr. Frederick vom Saal, ki je ugotovil, da je problematičen predvsem konzerviran paradižnik. Čeprav je ta snov tudi v nekaterih drugih embalažah, je težava v tem, da kislina paradižnika povzroči, da se bisfenol A (BPA) izloči iz pločevinke v paradižnik. Raziskave so tako pokazale, da so imeli ljudje, ki so uživali konzerviran paradižnik, prekomerno količino te spojine v telesu. Čeprav večino bisfenola A zaužijemo, lahko v telo pride tudi z vdihavanjem ali s prehajanjem skozi kožo. |
