Kongres o vodah
| Avtorica: Dr. Nataša Mori, Nacionalni inštitut za biologijo |
V oktobru je na Ptuju potekal dvodnevni 3. slovenski kongres o vodah naslovljen »Voda povezuje«. Kongres je povezal strokovnjake vseh sektorjev in strok, od urbanistov, prostorskih načrtovalcev, krajinskih arhitektov, sociologov in politologov, energetikov, vodarjev, kmetijcev, gozdarjev, ribištva, hidrogeologov, biologov, naravovarstvenikov vse do nevladnega sektorja. Kongres je naslavljal različne vidike, od varstva pred poplavami do rabe in upravljanja s površinskimi in podzemnimi vodami ter varstva narave. Kongres je poudaril, da varstvo pred poplavami, raznolika raba vode (pitna voda, namakanje, odvajanje odplak, energetika, turizem) ter varstvo vodnih virov in narave zahteva usklajevanje med različnimi uporabniki na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju, pogostoma pa so si cilji v nasprotju in je usklajevanje nemogoče. V tovrstnih primerih je potrebna določitev prioritet, ki pa morajo biti seveda v skladu z obstoječo zakonodajo in v okviru širšega družbenega konsenza.
Slovenija načeloma velja za vodnato deželo, kjer so reke in potoki čisti in je vode, tudi podzemne, v izobilju. Slovenci se tudi zavedamo vrednosti vode, saj imamo pravico do pitne vode vključeno celo v ustavo. Oskrbi s pitno vodo dajemo prednost pred vsemi drugimi potrebami. V ustavi smo za upravljanje vodnih virov, skupaj z njihovim varovanjem, obvezali državo, ki mora preprečevati in zmanjševati onesnaževanje, vodne vire varovati, ter delovati preventivno. Podrejena zakonodaja in predpisi zelo natančno opredeljujejo načine rabe in varovanja voda, sem spada tudi spremljanje količinskega in kakovostnega stanja površinskih in podzemnih voda. Večina slovenskih gospodinjstev ima tudi dostop do neoporečne pitne vode iz pipe, kar je v svetu še vedno redko in zato definirano kot eden izmed 17 globalnih trajnostnih ciljev v okviru Mednarodne organizacije Združenih Narodov (Cilj 6).
Slovenci večinoma pijemo podzemno vodo, načrpano neposredno iz vodonosnikov ali napeljano iz izvirov, le nekaj čez 2 % pitne vode je pridobljene iz površinskih voda. Večina podzemne vode namenjene pitni vodi je shranjene v vodonosnikih s kraško, razpoklinsko ali medzrnsko poroznostjo. Kraški vodonosniki se nahajajo na območjih krasa, torej povsod, kjer je prisotna apnenčasta kamnina. Posebnost tovrstnih vodonosnikov je, da so odprti, torej v zelo dobrem stiku s površino in zelo pretočni, kar pomeni visoko ranljivost in ogroženost vodnih virov, ki se napajajo iz teh vodonosnikov. Posledice razlitja onesnažila na površju, ki je v zaledju določenega vodnega vira, se lahko zelo hitro pokažejo na črpališču pitne vode. Kraški in razpoklinski vodonosniki so tudi življenjska okolja zavarovanih vrst. Najbolj karizmatična je človeška ribica, zavarovana kot Natura 2000 vrsta. Človeška ribica si deli življenjski prostor z vrsto manjših, bolj neuglednih živih bitij, večinoma iz skupin rakov, polžev in različnih črvov, ki pa imajo pomembno vlogo pri presnavljanju vsega, kar pride s površja v podzemlje. Brez njih bi bila voda, ki pride do pipe, precej manj čista. Slovenija velja v svetu kot zibelka raziskav podzemne biodiverzitete in zakladnica izjemnega števila vrst, ki živijo v podzemlju samo pri nas in nikjer drugje. Imenujejo se endemične vrste in niso posebej zavarovane. Če ohranjamo dobro količinsko in kakovostno stanje podzemnih voda, posredno varujemo tudi njihov obstoj.
Medzrnski vodonosniki so popolnoma drugačne narave kot kraški in razpoklinski vodonosniki. Podzemna voda se pretaka med prodom in peskom, ki so ga v tisočletjih nanesle reke in potoki. Zaloge vode so lahko obsežne in se nahajajo zelo globoko, tudi do več kot 100 m pod zemeljsko površino, nekatere so tudi zelo stare. Stik s površino je lahko zelo dober, v tem primeru je podzemna voda le meter ali manj pod površino zemlje. Bolj zaščiteni vodonosniki so lahko tudi več metrov pod plastmi proda in peska ali pa jih celo prekriva neprepustna plast. Gladina podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih lahko tudi precej niha in je odvisna od padavinskega režima. Ti vodonosniki se napajajo tudi iz površinskih voda, ki tečejo ob ali po površini vodonosnikov. Voda v medzrnskih vodonosnikih je načeloma zelo dobre kakovosti, ker se ob pronicanju skozi prst in sedimentne plasti čisti mehansko (filtracija) in s pomočjo mikroorganizmov in drugih organizmov v tleh. Ključen problem je, da večina teh vodonosnikov leži v dolinah in kotlinah, ki so gosto poseljene in kjer se izvaja intenzivno kmetijstvo, industrijska dejavnost ter poteka večina prometnih poti. Na teh območjih padavinska in rečna voda prinaša v vodonosnik številna onesnaževala različnega izvora.
Kakšno vodo torej pijemo? Na podlagi Zakona o vodah se na državnem nivoju redno spremlja količinsko in kakovostno stanje podzemnih voda. Program spremljanja kakovosti podzemne vode je za vsako leto pripravljen v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda in Pravilnikom o monitoringu podzemnih voda, ki sta v slovenski pravni red v letu 2009 prenesla Direktivo o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem. Rezultati monitoringa kemijskega stanja podzemne vode v letu 2022, izvedeni s strani Agencije za okolje RS (ARSO), so tako kot tudi v preteklih letih pokazali, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo. Boljše kakovosti je podzemna voda v vodnih telesih s prevladujočo razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije. ARSO je v letu 2022 slabo kemijsko stanje določil za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino. Podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini je prekomerno obremenjena z nitrati, v Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadnim produktom desetil-atrazinom. Slednje je večinoma posledica intenzivne kmetijske dejavnosti. Na nekaterih vodnih telesih so občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki.
Pitne vode ne ogrožajo samo onesnaževala, ogrožena je tudi količinsko. Hitre spremembe v vegetacijskem pokrovu zaradi gozdnih požarov, vetrolomov in žledolomov, suše in dolgoročne spremembe zaradi spremembe rabe tal, poleg tega pa še druge podnebne spremembe, ki se kažejo v spremembah v količini in razporeditvi padavin in vremenskih ekstremih, spreminjajo hidrološke lastnosti vodonosnikov, kar vodi tudi v spremenjene količinske razmere. Prepoznani človekovi vplivi in podatki o količinskem in kakovostnem stanju slovenskih vodonosnikov ter stanju izbranih Natura 2000 vrst so osnova za državni Načrt upravljanja z vodami (NUV), na podlagi katerega se sprejme tudi šestletni Program ukrepov upravljanja voda, v ta načrt so vključene tako površinske kot tudi podzemne vode.
Kakovost pitne vode se spremlja tudi pri pipi s strani državnih podjetij, ki oskrbujejo prebivalce s pitno vodo. Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), v 10. členu določa, da mora upravljavec izvajati nadzor na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih dejavnikov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. V večini primerov je odziv na pojav rizičnih dejavnikov v pitni vodi hiter in učinkovit.
Zelo pomemben ukrep za varovanje pitne vode, ki se uporablja za javno oskrbo prebivalstva ali pa je tej javni oskrbi namenjena v bodoče, je vzpostavitev vodovarstvenih območij s določenimi vodovarstvenimi režimi. Na 3. kongresu o vodah je bilo poudarjeno, da je implementacija vzpostavitve vodovarstvenih območij na nivoju države v zelo velikem zaostanku predvsem zaradi izredno počasnih postopkov. Ključna ovira, ki jo vidijo na državnem nivoju, je nenehno spreminjanje občinskih prostorskih načrtov z dodatnimi zahtevami po spremembah rabe prostora. Jasno je postalo, da so nujno potrebne korenite spremembe v zavedanju o pomenu varstva kakovosti pitne vode, pa seveda tudi pospešitve postopkov.
Prebivalci Slovenije, občine, kmetijci, podjetja, vsi, ki uporabljamo prostor in vanj vnašamo snovi, vključno z težko razgradljivimi onesnaževali in uporabljamo vodne vire tudi za druge namene (geotermalna energija, namakanje, akvakulture), se moramo zavedati, da so zaloge čiste pitne vode omejene, kljub vsesplošni percepciji, da je v Sloveniji vode dovolj. Strateške odločitve mora sprejemati država seveda ob sočasnem in pravočasnem vključevanju vseh deležnikov. Bolj kot količina je pomembna kakovost, ki neposredno vpliva na stanje narave in človekovo zdravje. Z vidika narave, zdravja pa tudi ekonomskih vidikov je nujno preprečevati vsakršno onesnaženje podzemnih voda ter delovati preventivno v smeri celostnega varovanja vodonosnikov.
Spremljanje potovanja onesnaženja, ki vstopi v podzemlje, je tehnično zahtevno in drago. Podobno velja za čiščenje pitne vode in varstvo človekovega zdravja. Kljub visoko razvitim tehnologijam je čiščenje vode namenjene pitju še vedno precej dražje kot črpanje zdrave pitne vode iz naravnih vodonosnikov. Zaščita pitne vode ni le naloga stroke, temveč tudi družbena odgovornost. Naša odgovornost do pitne vode in zdravih ekosistemov je odsev našega odnosa do narave in do prihodnjih generacij. Le s trajnostnim upravljanjem vodnih virov lahko zagotovimo, da bomo ohranili ranljivo podzemno naravo ter da bodo naši potomci lahko uživali v isti kakovosti pitne vode, kot smo jo deležni danes.
Viri:
ARSO, 2023. Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji. Poročilo za leto 2022.
Globevnik L., Prešeren A. 2023: Tretji slovenski kongres o vodah 2023. Zbornik. Društvo Vodarjev Slovenije, Kamnik.
NLZOH, 2023. Notranji nadzor pitne vode. Spletni vir: https://npv.si/, 30.11.2023
Ravbar, N., Petrič, M., Kovačič, G. 2023. Vpliv okoljskih sprememb na napajanje in pretočne vrednosti kraških izvirov. V: Globevnik L. & Prešeren A. (ur.), Tretji slovenski kongres o vodah 2023. Zbornik. Str. 263-267.
Statistični urad Republike Slovenije, 2022. Načrpana voda iz javnega vodovoda po vodnih virih [1000 m³], porečja, Slovenija, letno
