dr. Helena Grčman, Center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Vzorčena tla v Sloveniji
Tla nastajajo v naravi pod vplivom potvornih dejavnikov. Nastajajo iz kamninske osnove, zato se snovi, ki so v kamninah, znajdejo tudi v tleh. Tla so različna. Kljub temu, da prevladuje apnenec, imamo v Sloveniji pestro sestavo tal. Podatki o tleh v Sloveniji so dostopni na http://rkg.gov.si/GERK/ in na http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso. Na dejanski lokaciji pa je kljub podatkom, ki jih imamo na voljo, potrebno strokovno znanje pedologa. V Pravilniku je tudi predpisano, da vzorčenje izvaja strokovnjak s pedološkim znanjem.
Sestava tal
Tla so fenomen, ker nam nudijo rodovitnost. V tleh je talna raztopina, zrak, trdni del tal, ki ga sestavljajo organske snovi, in mineralni del tal, ki prihaja iz matične podlage. Ves mineralni del je produkt preperevanja kamninske osnove, kjer najdemo primarne in sekundarne materiale, ki imajo zelo veliko specifično površino. Nanje se snovi, ki prihajajo v tla, vežejo. Tla so ponor snovi, ki jih imamo v okolju. Snovi zelo omejeno prehajajo v druge segmente okolja in je dostopnost do rastlin pravzaprav majhna. Svinec je element, za katerega vemo, da tudi če so njegove koncentracije v tleh velike, ga v rastlinah ne najdemo. Prehaja omejeno predvsem v nadzemne dele in se zelo dobro veže na talne komponente. Dve bistveni komponenti tal sta glineni minerali in humusne snovi, z obojim so naša tla dobro obogatena. Imamo veliko gline v tleh. Naša tla so bolj težka, drugje po Evropi imamo več lažjih, peščenih tal. Vezava snovi je v težjih tleh večja.
Naravna tla z visokimi vsebnostmi težkih kovin
V okviru raziskave z geologi smo iskali tla, kjer nimamo nobenega antropogenega vpliva, kar smo lahko preverili tudi z vsebnostjo nekaterih drugih parametrov, kot so hranila v tleh, fosfor itd. Na primeru divaškega Krasa, v popolni divjini, kjer ni nobene industrije, smo našli tla, ki so bogatejša z arzenom, kjer kadmij dosega vrednost 1,2. Posebna specifika so tla na serpentinitih, ki jih najdemo na Pohorju, in kjer lahko najdemo izredno visoke vrednosti v arzenu, kromu. To so naravna tla, deviška tla, ki so nastala na eni zelo redkih kamnin, ki jo imamo samo v Sloveniji in bi morala biti zaščitena že iz tega vidika. Zato je postaviti standarde kakovosti tal velik problem.
Snovi v tla vnaša tudi človek s kmetijsko dejavnostjo in največ z industrijo, prometom. V Ljubljani smo samo z vožnjo z osvinčenim bencinom približno trikrat obogatili tla s svincem. Vrednosti svinca po celotnem centralnem delu Ljubljane so nekje med opozorilno in kritično vrednostjo brez kakršnegakoli doprinosa rudnika ali topilnice.
Obstoječa zakonodaja in nova Uredba
Leta 1996 smo dobili Uredbo o tleh, ki je bila identična takratni nizozemski uredbi in je opredeljevala 11 elementov, med njimi deset kovin in polkovino arzen, in 5 skupin organskih snovi. Uveden je bil »semaforni sistem«. Mejna vrednost pomeni vrednost, ki še ne pomeni tveganja za zdravje. V primeru, da imamo v naravi vir, ki takšno snov spušča v okolje, je pomembno, da se ga ustavi takrat, ko se preseže mejna vrednost, ne takrat, ko se doseže kritična vrednost in je potem sanacija povezana z visokimi stroški. Pri novi Uredbi smo imeli težave že pri izrazoslovju. Druga težava je bila, da nismo imeli nobenih razlik za rabo tal. Še obstoječa Uredba ima priročen tristopenjski sistem, ki nam daje vtis trenda snovi v prostoru. Z novo Uredbo bomo pridobili standarde kakovosti za različne rabe tal. Cilj te Uredbe je tudi, da pripomore k pametnemu gospodarjenju s tlemi.
V obdobju od leta 1990 je bilo na onesnaženih območjih izvedenih veliko raziskav, na primer v Mežici, Idriji, Celju, na Jesenicah. Nenehno izvajamo monitoring onesnaženosti tal kmetijskih zemljišč, vodovarstvenih območij, monitoring gozda po enotni evropski metodologiji (ICP Forest Focus). Ljubljana izvaja tudi redni monitoring otroških igrišč, kar je zgled dobre prakse.
Prenašanje in premeščanje zemljin je povezano z novimi tveganji
Pri oblikovanju nove Uredbe smo izhajali tudi iz študije primerjav evropskih zakonodaj na področju tal, kar nam je precej olajšala delo. Večina držav je v letu 2007 uvedla različne standarde kakovosti za različno rabo tal. Snovi v tleh niso same po sebi nevarne za človeka, nevarne so takrat, kadar človek pride z njimi v stik. Vedeti moramo, po katerih poteh, s kakšno rabo pridejo snovi v stik s človekom. Če snovi ne prehajajo v podzemne vode, je najbolj racionalno, da ostanejo na mestu in se jih prekrije. Vsako prenašanje ali premeščanje zemljin je povezano z novimi tveganji. Izkušnje kažejo, da se prenesene zemljine znajdejo na neprimernih območjih. Oba primera, ki smo jih imeli v Ljubljani, sta bila primera, ko je bil onesnažen material pripeljan na otroško igrišče ob prenovi in to v letu 2001 in 2014. Vsi EU normativi so naravnani zelo antropocentrično, vsi upoštevajo človekovo zdravje.
Mejne vrednosti med državami različne
Avstrijci so v letu 2014 spremenili svoje standarde kakovosti. Dvonivojski sistem za skupno rabo, kjer gre prehod preko dihanja oziroma oralnega vnosa, so spremenili v enonivojski sistem oziroma v t. i. standarde kakovosti ločeno za otroška igrišča in stanovanjska naselja. Vrednosti so spremenili npr. pri kromu, kjer so na eni strani zvečali vrednost za otroška igrišča in zmanjšali vrednost za stanovanjska naselja. Pri kadmiju so vrednost zmanjšali. Tudi v naši Uredbi želimo, da se ohrani nižja vrednost. Nemci imajo vrednosti precej višje.
Otroškim igriščem je potrebno posvetiti največjo pozornost
Stik tal z organizmom je največji v otroški dobi. Potrebno je vedeti, kje se lahko otroci varno igrajo in kje je treba ta stik popolnoma preprečiti oziroma omejiti. Problem so degradirane površine, ki se v vrtcih hitro pojavijo in se jih da nadzorovati z velikimi napori. S skrbjo za travno rušo, z zalivanjem, z redčenjem, s prekrivkami na tistih področjih, kjer otroci dvigujejo prah in se z zemljo igrajo. Na ta način lahko zmanjšamo vnos. Enoznačnih odgovorov, kaj narediti v primeru onesnaženosti, ta Uredba ne prinaša. Vsak primer je potrebno obravnavati posebej in se odločiti, kako se bo pristopilo k rešitvi. Prav je, da imamo določene vrednosti kot merilo pri izvajanju meritev. Če smo pod določeno vrednostjo, je vse v redu, če smo nad to vrednostjo, je potrebno ugotoviti, kakšen je obseg onesnaženosti tal. Za ugotavljanje obsega je namenjenih veliko členov v Uredbi. Na podlagi ugotovljenega obsega se odločimo, kako bomo ukrepali.
