Ekolog v podjetju in doma | Urška Košenina |
 
Letos se posebej ukvarjajo z optimizacijo porabe sveže vode in zapiranjem krogotokov vode, pojasnjuje Irena Petek, ekologinja v družbi Paloma. Opozori tudi na pomen ozaveščenosti zaposlenih o ločevanju odpadkov. Dodaja, da je za uresničitev prehoda v zeleno gospodarstvo najpomembnejša spodbuda s strani države. Paloma je delniška družba z več kot 140-letno tradicijo proizvodnje in trženja higienskih papirjev v Evropi. Podjetje je organizirano v 4 divizije in pretežno izvaža. Letna kapaciteta znaša 72.000 ton higienskih papirjev, ki se predelajo v toaletni papir, kuhinjske brisače, serviete, robčke, univerzalne brisače, industrijske brisače, medicinske brisače, zloženi toaletni papir in toaletni papir v maxi rolah. Prodajni asortima vključuje še matične zvitke in podajalnike papirja. V podjetju so v procesu pridobivanje IED dovoljenja in prehoda na novo verzijo standarda ISO 14001:2015.
 
Irena Petek

Irena Petek

Katere naloge so na vrhu seznama vašega programa v tem letu in kaj je največji okoljski izziv v podjetju?

Letošnji okoljski načrt ima dva izpostavljena cilja. Prav zdaj pridobivamo novo IED dovoljenje, obenem pa že izpolnjujemo novo verzijo standarda ISO 14001:2015. Če me sprašujete po največjem okoljskem izzivu v podjetju, bi na prvo mesto postavila ločevanje odpadkov. Pri tem je najbolj poglavitna naloga, kako vsakemu posameznemu zaposlenemu predstaviti smisel in ostale prednosti striktnega ločevanja. To je osnovni pogoj za ustrezno nadaljnje ravnanje z odpadki pri predelovalcih in za trajnostni razvoj. V podjetju redno izvajamo »osvežilna« izobraževanja zaposlenih in izobražujemo ob zaposlitvi novih delavcev.

Koliko embalaže porabite za vaše izdelke? Kakšna je struktura embalaže glede na uporabo materialov in ali morda spremljate koliko vaše embalaže se lahko reciklira?

V letu 2017 smo za embaliranje naših izdelkov porabili približno 2.800 t embalaže. Struktura embalaže je glede na vrsto izdelka papir in karton, polietilenska in polipropilenska folija. Vso embalažo je možno reciklirati. Za to poskrbi DROE, s katero imamo sklenjeno pogodbo.

Pri proizvodnji izdelkov uporabljate reciklirana vlakna, ki predstavljajo 30 % vseh porabljenih surovin. Kar 70 % porabljenih vlaken pri proizvodnji izdelkov upošteva FSC in PEFC. Kaj to pomeni za vas kot proizvajalca, ki porabi veliko papirja in je odgovorno za trajnostno ravnanje z gozdovi?

Kot dokazovanje odgovornega in trajnostnega ravnanja z gozdovi imamo pridobljena certifikata FSC in PEFC za primarna vlakna in reciklirana vlakna. S tem dokazujemo kupcem, da nam je mar za ohranjanje okolja v katerem živimo.

Vaši izdelki so obogateni z različnimi dodatki, kot sta tisk na papir in nanos dišav ter ekstraktov. Katere barve in dišave uporabljate in kaj to pomeni za reciklabilnost proizvoda? Kako zagotavljate varnost ob stiku s kožo?

Podjetje ima pridobljen IFS HPC certifikat, s katerim zagotavljamo, da izdelujemo in dajemo na trg potrošnikom varne proizvode. To pomeni, da na letni ravni dokazujemo, da v procesu izdelave papirja in končnih izdelkov uporabljamo samo takšne procesne dodatke, ki ne škodujejo zdravju potrošnikov. Barve, ki se uporabljajo, so primerne za stik z živili, prav tako dišave. Ekstrakti, s katerimi obogatimo izdelke, izpolnjujejo zahteve veljavne zakonodaje. Reciklabilnost je zagotovljena.

Paloma je bila leta 2006 prva družba v Sloveniji, ki mu je Ministrstvo za okolje in prostor podelilo Znak za okolje – Ecolabel. Kako poteka oblikovanje in razvoj izdelka z znakom za okolje, kaj vse morate upoštevati in kakšno tržno vrednost ima znak?

Za pridobitev Znaka za okolje – Ecolabel je potrebno dokazati, da so prepoznani okoljski vplivi manjši od dopustnih. Sešteva se vpliv proizvajalca izhodiščne surovine na okolje in nas kot proizvajalca papirja. V fokusu so izpusti v vode in zrak ter poraba energentov, torej goriv in električne energije, zaradi izpustov toplogrednih plinov. Tudi dodatki barv, dišav in ekstraktov so omejeni. Leta 2006 so te predpisane meje pomenile selekcijo posameznih dobaviteljev, saj niso izpolnjevali predpisanih pogojev. V Sloveniji se žal ta znak med potrošniki še ni dovolj »prijel«, je pa vsekakor prednost, kadar podjetje sodeluje v postopkih Zelenih javnih naročanj.

Za katere vaše vplive v okolje je okolica najbolj občutljiva in kakšna je poraba vode? Raste?

Zaradi razvoja podjetja se je posledično razvil tudi kraj. Ob tovarni so zrastli stanovanjski bloki in hiše. Včasih so v njih stanovali samo zaposleni v podjetju, ki so vplive podjetja na okolje razumeli kot nekaj samoumevnega in neizogibnega. Danes je situacija popolnoma drugačna. Ljudje so bolj mobilni in si iščejo nove izzive, tako da vsi okoliški stanovalci niso več tesno povezani s podjetjem. Sicer pa mislim, da smo ljudje najbolj občutljivi na hrup in vonjave. Da okolice ne bi preveč obremenjevali s hrupom, izvajamo vse potrebne tehnične ukrepe za preprečitev prekomernega hrupa. Pri vonjavah je izziv nekoliko večji, saj je industrijska čistilna naprava, ki obenem čisti še komunalno vodo iz naselja, umeščena v kraj. Ob neugodnih vremenskih razmerah to zaznamo.

Je reka prednost?

Podjetje leži tik ob reki Muri, ki nam služi kot vir sveže vode in prejemnik odpadne prečiščene vode. Okoljski in finančni cilj vseh papirnic je optimizacija porabe sveže vode, kar pomeni zapiranje krogotokov vode do največje možne mere. Glede na vrsto proizvoda, mislim na higienske papirje, kjer je vsekakor potrebno upoštevati tudi namembnost končnega izdelka, smo v okviru mej, ki so določene z BAT-i (Best Available Techniques).

Ali poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo in kateri cilji se vam zdijo pomembni za vaše podjetje?

V podrobnost programa ne poznam. Vem pa, da med drugim zahteva spremembo trenutne oblike proizvodnje in način potrošnje v bolj zelene in trajnostne oblike. Program bo podpiral ekonomske spodbude, razvoj okoljsko manj obremenjujočih tehnologij in inovacij. Izboljšalo naj bi se upravljanje z zemljišči, vodami, odpadki in energijo. Menim, da je za takšne cilje in za uveljavitev prehoda v zeleno gospodarstvo zelo pomembna ekonomska spodbuda države.

Kako ste danes prišli v službo? Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo in javni potniški promet? Ali poznate akcijo Pripelji srečo v službo in ali morda v podjetju analizirate potovalne navade zaposlenih?

V službo se vozim z avtomobilom. S kolesom se ne vozim, prav tako redko uporabljam javni potniški promet. V podjetju smo imeli v preteklosti, tako kot vsa velika podjetja, lastne avtobusne prevoze, ki so prevažali zaposlene na delo in z njega. Ker smo na podeželju in javnega prevoza ob menjavi izmen ni, se zaposleni večinoma vozijo na delo z avtomobili. Akcije Pripelji srečo v službo ne poznam. »Striček Google« me je seznanil, da je to akcija spodbujanja prevozov s kolesi na delo.