| Avtoprevozništvo | | |
| Seveda je poseben dogodek v slovenskem prometu in logistiki, če se avtoprevoznik odloči za nakup prvih plinskih tovornjakov. Hkrati pa se zavzema, da bi panoga bolj sodelovala v pripravi urbanističnih načrtov občin in pri iskanju rešitev, kako tovornjake preusmeriti iz mestnih središč in naselij na obvoznice. Še več. Klemen Piškur, lastnik podjetja Klemen Transport, je trdno prepričan, da bodo sčasoma tehnološko sodobnejši, čistejši tovornjaki konkurenčna prednost na trgu. Pričakuje pa tudi več razumevanja prometne politike in države. | |
Katere prednosti na trgu vam prinaša nakup treh novih vozil znamke Iveco na utekočinjen zemeljski plin (UZP), koliko ste lahko z njimi konkurenčnejši na trgu in kaj predlagate državi, da bi spodbudila postopno menjavo voznega parka s tovornjaki na UZP? V vašem voznem parku je več kot 100 vozil. Ali načrtujete nove nakupe tovornjakov na UZP tudi v prihodnje?
Razvojne smernice v logistiki in projekcije trajnostnega razvoja, ki v vseh segmentih napovedujejo manjšo uporabo fosilnih goriv, nas spodbujajo k prilagajanju poslovne politike podjetja. Sledimo trendom na področju logistike. Največjo prednost vidimo v aktivni soudeležbi pri izpolnjevanju evropskih direktiv o trajnostnem razvoju in zelenih energijah. Prispevati želimo k zmanjševanju ogljičnega odtisa slovenske družbe. Logistična dejavnost je nepogrešljivi člen našega življenja. Zahteva skrajševanje časovnih oken dostave in hkrati kar se da minimalen vpliv na onesnaževanje okolja.
In pričakujete razumevanje države?
Seveda. Preliminarna zagotovila države, da bo subvencionirala uporabo alternativnih virov energije, ki so okolju prijaznejša, nas je vodilo k nabavi plinskih tovornih vozil. Tako lahko naročnikom ponudimo bolj »zelene« prevoze, ki posredno vplivajo tudi na naročnikovo pozitivno pojavnost v prometu. Kažejo njegovo večjo družbeno odgovornost. V kolikor nam bo testno obdobje pokazalo pozitivne učinke uporabe tovornih vozil na UZP, bomo z njimi seveda našo floto dopolnjevali. Tako bomo aktivno pripomogli k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Med prvimi ste se odločili za plinska vozila. Kaj lahko transportno podjetje ali avtoprevoznik za prevoz blaga, v Sloveniji vas je veliko, naredi za boljši zrak in bolj zelen promet?
V našem podjetju dajemo velik poudarek usposabljanju voznikov za zagotavljanje ekonomične in varne vožnje. Tako pozitivno vplivajo na manjšo porabo goriva, manj je izpustov toplogrednih plinov. Najbrž je to zgled za vse soudeležence v prometu. Za avtoprevoznike so pomembni prost pretok prometa, varna souporaba cestišč ter postajališč, kjer tovorna vozila preživijo precej časa. Ko gre za okolje, se ne moremo zadovoljiti z enkratnim ukrepanjem. Tisti, ki delamo v prometu, moramo živeti z mislijo, kako kar najmanj vplivati na okolje.
Vaše podjetje je že leta med najuspešnejšimi avtoprevozniškimi podjetji v Sloveniji. Kakšno je poslovanje v tem letu, po katerih prevozih trg najbolj povprašuje in kolikšen delež ustvarite zunaj Slovenije? Za katere prevoze ste najbolj specializirani in ali povpraševanje po hlajenih prevozih narašča?
Logistična dejavnost je v razmahu v Sloveniji in v tujini. Zato upoštevamo sleherno željo naročnika. Dnevno se prilagajamo konkurenčnim pogojem na trgu, saj se zunanji vplivi pojavljajo dokaj neciklično. Stalno spremljamo trende, domačo in tujo konkurenco, predvsem pa razvojne strategije naših naročnikov. Tako jim lahko sledimo, jim nudimo brezhiben servis in se hkrati z njimi razvijamo tudi sami. Letošnje poslovanje ocenjujemo za uspešno in razvojno naravnano. Dobro tretjino prometa ustvarimo v tujini, ostalo je domači trg. Sodelujemo z našimi najuspešnejšimi podjetji, ki so za nas velika referenca in obenem velika odgovornost. Naš vozni park je zelo diverzificiran. Opravljamo prevoze za naročnika iz različnih panog, je pa najbolj opazno povečanje prevoza prehrambenih izdelkov. Ti se v večini oziroma vedno bolj prevažajo s hladilniki, saj so standardi že tako zahtevni, da skoraj vse poteka preko zagotavljanja hladne verige.
Kaj pričakuje avtoprevozniška panoga od prometne politike Slovenije?
Za celotno panogo avtoprevoznikov so odgovorni posamezniki, ki strateško vodijo panogo v Sloveniji. Mislim na ministrstvo, na Obrtno zbornico in druge stanovske organizacije. Želim pa, da bi nas, posameznike, bolj vključevali v različne razvojne politike na državnem nivoju. Država naj nam zagotovi konkurenčne pogoje v primerjavi s tujimi prevozniki. Spodbuja pa naj nas z različnimi ukrepi, da bo lahko avtoprevozništvo v Sloveniji še na višji ravni. Izkoristimo našo geografsko lego kot komparativno prednost pred ostalimi evropskimi državami, saj bomo na ta način lahko s svojim delom več primaknili v državno blagajno in prispevali k večji blaginji družbe. Zakaj ne bi bolj izkoristili razvojnih potencialov avtoprevozništva?
Potemtakem se zavedate konkurenčnih prednosti in razvojnih možnosti panoge. S čim najbolj prepričate naročnika in kako je s cenami storitev avtoprevoznikov? Ali so tuji prevozniki še vedno glavni problem slovenskih avtoprevoznikov?
Želim si in verjamem, da prehajamo v obdobje, kjer ne bo na prvem mestu izključno cena, temveč se bo cenila stopnja prilagodljivosti naročnikovim potrebam, razpoložljivost voznega parka skozi celo leto, urejen in sodoben vozni park z najnovejšimi motorji. Tako bomo zmanjšali toplogredne izpuste v okolje. Ob tem pa moram omeniti še usposobljenost voznikov, zgledno in brezhibno opremljenost vozil, stalno sledljivost prevoza blaga in njegovega stanja, kvaliteto opravljene storitve in pozitiven ugled prevoznika na cesti. Soodgovorni smo za varnost na cesti, izpolnjevati moramo vse zahtevane standarde. V tem je lahko naša prednost pred tujimi vozniki, predvsem vzhodnimi, ki s cenovnimi »dumpingi« posegajo v tržna razmerja in s tem ustvarjajo nelojalen pritisk na zniževanje cen. Na dolgi rok to slabi možnosti za razvoj in vpliva na kakovost storitve.
Lani je Dars predlagal Ministrstvu za infrastrukturo dodatne omejitve uporabe avtocest ob koncu tedna, v prometnih konicah in na določenih cestnih konicah. Slovenija naj bi sledila vzoru sosednje Avstrije, ki je sprejela ostrejše zahteve za tovorna vozila, prav tako tudi za starejša vozila, ki ne dosegajo norm z emisijskim razredom Euro 1 in Euro 2. Kaj menite o tem predlogu in kako bi morala država urediti promet za tovorna vozila glede na to, da je tudi vse več protestov občanov na najbolj obremenjenih cestah?
Prvi pogoj za učinkovito izvajanje avtoprevozništva je urejena infrastruktura in izgradnja obvoznic mimo mestnih središč. To bo pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja občanov posameznih občin, ki so prometno bolj izpostavljene in obremenjene. Tako bi zagotovili večjo pretočnost prometa, manj onesnaževali, nezadovoljstva bi bilo manj. Želimo si aktivnega sodelovanja pri pripravi in sprejemanju urbanističnih rešitev, saj tudi sami želimo preusmeriti tovornjake iz mestnih jeder in naselij.
V katerih državah po Evropi se slovenski avtoprevozniki srečujete z največ težavami?
Poslujemo v večini evropskih držav. Ne bi mogel eksplicitno izdvojiti posameznih držav, kjer naj bi imeli največ težav. Vsaka država se zaveda vedno večje obremenjenosti cest in vseh negativnih posledic prometa. Zaradi tega so ukrepi za razbremenitev negativnih vplivov predvsem usmerjeni k tovornim vozilom, čeprav se pri tem večkrat pozabi na industrijo in ostale velike onesnaževalce okolja. A naša odgovornost je, da stalno spremljamo razvojne in nove tehnologije, ki bodo našo dejavnost ozelenile. Vem, da bodo to zelo dobro sprejele politike posameznih držav, predvsem pa ljudje in vsi tisti, ki opozarjajo, da zahteva okolje več naše odgovornosti.
