Panoga je zdrava, tudi letos rast poslovanja zlasti s pogodbeno logistiko – EOL 141

Leto dni je, od kar ste v bližini brniškega letališča položili temeljni kamen za mednarodni logistični center. Kako daleč ste z naložbo, kaj bo zajel kompleks centra in s katerimi storitvami ciljate na območje srednje in jugovzhodne Evrope?

Gradnja je potekala po načrtih in v juliju smo dobili uporabno dovoljenje. Pisarne in skladišča bomo na novo lokacijo selili v avgustu. Pogodbena logistika, ki jo bomo opravljali v skladišču, zajema storitve visoko-regalnega skladiščenja, prevzema in izdaje palet, poličnega skladiščenja manjših kosov in seveda tudi storitve dodane vrednosti kot npr. pakiranje, komisioniranje, sestavljanje pošiljk, označevanje blaga, kontrola kvalitete ipd. Vse to bo podprto z inovativnim WMS-om ter z možnostjo hrambe v različnih temperaturnih režimih. Seveda bo skladišče tudi regijski distribucijski center za hitro pretočno blago naših ladijskih ter cestnih zbirnikov. Skladišče bo carinskega tipa in bo imelo tudi varnostni certifikat TAPA.

Kaj bo pomenila naložba za poslovni in strateški razvoj lastnika in kako jo boste financirali?

Podjetje raste organsko na vseh produktih, vendar lastnik v zadnjih letih močno investira v pogodbeno logistiko ter nove logistične centre v srednji in vzhodni Evropi. Tako sta se v lanskem letu odprla nova logistična centra v Avstriji poleg dunajskega letališča in v bolgarski Sofiji. Dogradila se je tudi 3. faza skladišča v Dunajski Stredi na Slovaškem. Financiranje investicije je urejeno s strani matičnega podjetja v Avstriji.

Brnik tudi z vašim centrom postaja slovensko logistično središče in kaže na konkurenčnost geostrateške lege Slovenije. Ali razvojna politika države dovolj upošteva ta izhodiščni potencial in poslovne možnosti logistike kot gospodarske panoge z močno rastjo? Koliko logističnih centrov bi lahko še zraslo v Sloveniji in kdo bi lahko bil investitor?

Vsekakor menim, da bi se posamezne industrijske panoge morale koncentrirati, kar bi bila prednost za logistična podjetja in prevoznike, a tudi za gospodarstvo oz. podjetja, ki so naročniki naših storitev. Brnik vsekakor ima dobro pozicijo zaradi letališča, relativne bližine Ljubljane in nenazadnje dobre navezave na avtocestno infrastrukturo. Neobstoj železnice je edina pomanjkljivost te lokacije, da bi predvsem luko Koper lahko še bolj povezali z ostalimi transportnimi in logističnimi panogami.

Država?

Država je opazila potencial logistične industrije in jo tudi opredelila kot strateško panogo. Vendar se, podobno kot drugje, projekti in investicije izvajajo prepočasi. Vsekakor je vprašanje gospodarske klime v naslednjih letih, menim pa, da je v Sloveniji vsekakor še dovolj prostora za nove logistične centre. Investirajo lahko sami logistični ponudniki ali pa tuji pospeševalci razvoja logističnih kapacitet.

Omenili ste železnico. Čeprav v razvojnih dokumentih Slovenije ni več v načrtu železniška povezava letališča z Ljubljano, je vse več mnenj, da bi morali železniški tir med Brnikom in Ljubljano ponovno vnesti med strateške načrte. Kaj menite o tem? So tudi druge opcije?

Interes letališča, gospodarstva in države bi moral biti, da se letališče poveže z železniško povezavo. Vprašanje racionalnosti takšne investicije je v tem trenutku vsekakor na mestu, vendar si moderno letališče v potniškem smislu ter logistične centre v tovornem smislu težko predstavljamo brez železnice. Na Brnik se poleg logistične industrije seli tudi precej drugih panog in kmalu bo to mesto v malem.

V kakšnem položaju je logistična panoga v državi in kako živahen je trg v tem letu? Kakšne rezultate načrtujete konec leta in kateri del vaše dejavnosti najbolj raste?

Logistična panoga v državi je povečini zdrava. Aktivnosti na trgu so ne glede na nekatere pesimistične napovedi še vedno na precej visoki ravni. Z naše strani računamo na približno 15 odstotno rast poslovanja, v največji meri na pogodbeni logistiki, skladno z novim Logističnim centrom, ki ga odpiramo v naslednjih dneh.

Kako pametno bo vaše logistično središče na Brniku?

Cargo-partner je poleg standardnih vej transporta in logistike eno vodilnih podjetij v razvoju info-logističnih storitev. To delamo z lastnimi viri. Z modernimi in inovativnimi informacijskimi platformami lahko kreiramo “tailor-made” rešitev za specifične potrebe vsake stranke in jim pomagamo ne le kontrolirati manipulacijo in hrambo blaga v novem centru, ampak pomagamo planirati celotno njihovo oskrbovalno verigo.

Kako v podjetju zmanjšujete vplive na okolje, se usmerjate v zeleno logistiko in e-mobilnost? V najnovejši predstavitvi Podnebnega ogledala 2019 je navedeno, da je promet najmočnejši onesnaževalec in edini sektor, v katerem so se emisije TGP v obdobju 2005-2017 povečale, in sicer za 25,5 %. Kaj lahko stori vaše podjetje in kako lahko vpliva tudi na celotno oskrbno verigo?

Za naše podjetje je okolje eden pomembnejših vidikov. V Sloveniji imamo poleg ISO 9001 tudi okoljski certifikat ISO 14001:2015. Skupina finančno podpira mnoge okoljske projekte, kot je npr. razvoj enokrilnega letala, ki bi zmanjšal emisije za 25%, razvoj električnih kamionov, ponovno uporabo odsluženih cerad kamionov. Tudi nov logistični center na Brniku smo projektirali z mislijo na okolje. Za vso osvetlitev v objektu in okoli njega uporabljamo tehnologijo LED, imamo pripravljeno infrastrukturo za namestitev solarnega sistema na strehi. Na 80 % parkirnih površin lahko namestimo polnilnice za električne avtomobile in podobno. Zgradili smo nizkoenergijski objekt, z materiali, ki so okolju prijazni.