Položaj papirne industrije
»Slovenska papirna industrija je lani ustvarila dobro milijardo evrov prihodkov, kar je bilo dobrih 20 % manj kot leto prej. Ob tem je potrebno povedati, da je bil nižji obseg prihodkov ustvarjen predvsem pri papirnicah, medtem ko je predelava papirja poslovala z dosti nižjim padcem obsega proizvodnje«, tako je povzela položaj panoge Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno-predelovalno industrijo na GZS. A k temu dodaja zastoje proizvodnje v dveh papirnicah zaradi večjih investicij, pomanjkanje povpraševanja, visoke cene celuloze in tudi avgustovske poplave. Podjetja opozarjajo tudi na njihovo nekonkurenčnost v primeri z izdelki iz Azije. Sicer pa je Petra Prebil Bašin prepričana, da so podjetja pred velikimi spremembami, da se papirna industrija konsolidira in da bo v svojih nišah ostala ključni igralec.
Papirna industrija je lani poslovala slabše, letos pa so se že v prvih mesecih kazali znaki oživljanja – ne le v Sloveniji, tudi v Evropi, čeprav strah pred negotovostjo na trgu ne pojenja. Kakšna bo predvidena bilanca ob koncu leta glede obsega proizvodnje, predvsem pa, kakšen bo neto učinek in kako bo z dodano vrednostjo. Ali je tudi papirna industrija vse manj konkurenčna? Kaj najbolj vpliva na njeno poslovanje?
Evropa je v krču gospodarske nekonkurenčnosti v svetovnem merilu, razlog pa so predvsem cene energentov, visoke okoljske zahteve ter obremenitev dela. Znotraj tega je Slovenija, kjer lahko ugotovimo, da vse našteto velja še na višjo potenco kot to velja za Evropo. Največjo ceno plačujejo predvsem energetsko intenzivne dejavnosti, kamor spada tudi papirna industrija, ter na drugi strani zelo delovno intenzivne, kamor spada na primer tekstilna industrija. Res so leto 2023 zaznamovale nižji obsegi proizvodnje papirjev. V državah članicah Cepi je bilo v letu 2023 izdelanih 12,8 % manj papirja in kartona, 74,3 milijona ton, medtem ko je poraba papirja in kartona padla za 15,3 % v primerjavi z letom prej. Zabeleženo je bilo zmanjšanje pri vseh vrstah papirja in kartona. Zmanjšanje proizvodnje papirja je bilo opaženo v večini svetovnih regij, vendar v manjšem obsegu kot v Evropi. Kanada, Japonska, Združene države Amerike in Južna Koreja so zabeležile padec proizvodnje papirja med 2,0 % in 9,8 %. Proizvodnja papirja v Sloveniji v letu 2023 je skupno znašala 500.000 ton, kar je dobrih 15 % manj kot leto prej. Gre za najnižjo skupno proizvodnjo papirja v zadnjih petnajstih letih.
V Sloveniji torej ni bilo nič drugače kot v svetu.
Nasprotno. Poleg pomanjkanja povpraševanja v lanskem letu, ki je botroval nekaj zaustavitvam papirnih strojev tudi v Sloveniji, so bile razlog za nižji obseg proizvodnje papirja tudi zaustavitve proizvodnje zaradi avgustovskih poplav, pa tudi obsežnejše investicije tako v MM Količevo kot v Palomi.
Slovenska papirna industrija je lani ustvarila dobro milijardo evrov prihodkov, kar je bilo dobrih 20 % manj kot leto prej. Ob tem je potrebno povedati, da je bil nižji obseg prihodkov ustvarjen predvsem pri papirnicah, medtem ko je predelava papirja poslovala z dosti nižjim padcem obsega proizvodnje. Ustvarjena skupna dodana vrednost v dejavnosti je bila na nivoju leta prej, povprečna dodana vrednost na zaposlenega v papirni in papirno predelovalni dejavnosti v letu 2023 pa je znašala 62.384 € in je presegla tisto iz leta prej za 4 %. Papirna in papirno predelovalna dejavnost je lani ustvarila 49,3 mio neto čistega dobička, od tega papirnice 23 mio, predelava papirja pa 26,3 mio €.
Je letos bolje?
Letošnja osemmesečna proizvodnja papirja je 13,8 % nad lanskim obsegom v enakem obdobju, medtem ko je povprečje v enakem obdobju v EU +7,7%. Obsegi se torej popravljajo, vendar pa podjetja poročajo o zaznani nekonkurenčnosti pri produktih, ki prihajajo masovno iz Azije, o padcu povpraševanja, ki je vezano na avtomobilsko industrijo, še nadalje v grafiki, pa tudi ponekod na embalažnih segmentih. Povpraševanje je precej nepredvidljivo, kakor tudi gospodarske razmere, zato so izgledi za prihodnje zelo negotovi.
Kaj napoveduje Evropska komisija?
Evropska komisija je objavila težko pričakovano Draghijevo poročilo o konkurenčnosti EU. V poročilu so opredeljena tri ključna področja ukrepanja: zmanjševanje inovacijske vrzeli v primerjavi z ZDA in Kitajsko, razvoj skupne strategije za dekarbonizacijo in konkurenčnost ter povečanje varnosti z zmanjšanjem odvisnosti.
Poudarja izzive, s katerimi se soočajo energetsko intenzivne industrije, kot so celuloza, papir in tiskarstvo, ki so ključnega pomena za gospodarstvo EU. Poročilo obravnava visoke stroške energije in emisij, znatne potrebe po naložbah za razogljičenje ter regulativne zaplete. Poziva k racionalizaciji dostopa do financiranja in uskladitvi politik za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni. Poročilo zlasti poudarja, da je treba izkoristiti industrijske priložnosti zelenega prehoda in zmanjšati strateško ranljivost Evrope na področju energije.
Glavni poudarek tudi nove predsednice EK je na trajnostni blaginji in konkurenčnosti, pri čemer naj bi bil v prvih 100 dneh prednostna naloga čisti industrijski dogovor. Cilj te pobude je dekarbonizacija energetsko intenzivnih industrij in znižanje cen energije ob podpori novega Evropskega sklada za konkurenčnost, kar nas navdaja z optimizmom.
Kaj se dogaja s cenami celuloze, ki so v Evropi enormno narasle, na Kitajskem pa so nižje tudi do 50 %? Ali so kakšne možnosti, da Slovenija poveča proizvodnjo mehanske celuloze, ki že nekaj let stagnira?
Dodatno letos negotovo situacijo greni cena celuloza, ki je sredi letošnjega leta zabeležila najvišje cene v preteklem desetletju, avgusta pa so cene pričele padati, čeprav so še vedno zelo visoke. Celuloza je borzno blago in porabniki lahko le spremljamo gibanje cen. Res so bile cene na Kitajskem precej precej nižje kot v Evropi. Zakaj tako, ni enoznačnega odgovora, ampak verjetno je kitajski trg manj reguliran. V poletnih mesecih smo bili celo v situaciji, ko so bile povprečne prodajne cene papirjev v Evropi pod cenami celuloze na tono. Slovenska proizvodnja mehanske celuloze je namenjena zgolj lastni porabi v papirnicah in ni tržno blago, tako da se le ta prilagaja količinskim potrebam obeh papirnic, ki jo proizvajata.
Težave so s surovino, kaj pa zakonodaja? Koliko bi na panogo v Evropi in v Sloveniji vplival sprejem Uredbe EU o krčenju gozdov, ki bi naj stopila v veljavo 30. decembra 2024? Kakšne obveznosti bo postavila pred lesno verigo in proizvajalce papirja in izdelkov iz papirja?
Naj pričnem s tem, da smo vsi sektorji, ki so zavezani k obveznostim po EUDR direktivi, z olajšanjem sprejeli informacijo o zamiku uveljavitve njene veljave za leto dni. Direktiva prinaša za papirni in papirno predelovalni sektor predvsem dodatne birokratske ovire, saj bodo morala zagotavljati, da njihovi izdelki niso povezani s krčenjem gozdov. To pomeni, da bodo morali pridobiti certifikate in slediti strožjim standardom pri pridobivanju surovin. Na splošno sem mnenja, da je papirni sektor glede sledljivosti in certificiranih surovin že sedaj zgledno urejen, pa vendar veliko celuloze prihaja iz drugih kontinentov. Tu lahko nastanejo težave, saj morda kateri od dobaviteljev ne bo pripravljen po enaki ceni prodajati v Evropo kot drugam po svetu, če bodo morali dodatno urejati in pripravljati dokumentacijo. Sicer pa je absurdno dejstvo, da se gozd v Evropi pač ne krči, temveč se je gozdna površina v zadnjih 30 letih povečala za 10%.
Pričakovati je, da dobavitelji, ki ne bodo mogla izpolniti novih zahtev, morda izgubijo dostop do trga EU. To lahko privede do prestrukturiranja trga in povečanja povpraševanja po trajnostno pridobljenih surovinah bližje, kar lahko vpliva na krajšanje dobavnih verig. To vsekakor ni samo slabo. A zaradi dodatnih zahtev za skladnost z EUDR bodo podjetja verjetno soočena z višjimi stroški proizvodnje, kar vključuje stroške za certificiranje, sledljivost, prilagoditev dobavnih verig, poleg tega pa terja nekaj časa.
Koliko je slovenska papirno-predelovalna industrija kljub težjim razmeram na trgu uspela investirati v novo strojno opremo, v digitalizacijo poslovnih procesov, predvsem pa v kadre. Tudi koncept ESG, ki je izziv za panogo, zahteva preobrazbo podjetja, ko gre za okolje in zeleno prehod, a tudi za kadre, za odnose v podjetju, za dvig kompetenc delavcev in za takšno upravljanje, ki zna analizirati celotno dobavno verigo?
Obseg investicij v papirni in papirno predelovalni dejavnosti je v zadnjih letih visok, samo lani skoraj 100 mio €, v zadnjih petih letih dobrih 380 mio €. Ocenjujem, da se podjetja v tej dejavnosti resno lotevajo zelenega prehoda in tako pospešeno posodabljajo, digitalizirajo svoje procese, se energetsko samoosvajajo ter ustrezno izpopolnjujejo kompetence svojih zaposlenih. Povečevanje energetske učinkovitosti je tako ali tako stalnica … Zavedajo se nuje po preobrazbi v smeri trajnostnega delovanja, čeprav ima panoga že po naravi veliko trajnostnih okoljskih atributov, bioosnovane surovine, visok delež recikliranja. Morda največjo grožnjo vidim pri socialni, vodstveni komponenti in pri organizaciji dela, kjer je še nekaj možnosti za izboljšave. Večizmensko delo vsekakor ni privlačeno za mlade, vendar se procesa drugače danes ne da organizirati. Je pa potrebno zaposlenim zato na drugačne načine ponuditi možnosti za osebnostno rast in zadovoljstvo
To smo nakazali tudi z lani dopolnjeno kolektivno dejavnosti z novim plačnim modelom, ki je zaenkrat edina v gospodarstvu, kjer je plača v 1. tarifnem razredu enaka minimalni plači, česar ne dosega še nobena druga predelovalna dejavnost. Panoga tudi zgledno sodeluje na panožni ravni ravno v okviru GZS. Skupaj smo že premaknili prenekatere meje tako pri stroških energentov kot pri izobraževanju in promociji kadrov in panoge.
Uredba o embalaži in odpadni embalaži naj bi dobila končno podobo do konca leta. S čim je panoga nezadovoljna in kaj pričakujete od končnega besedila?
Uredba je še ena v vrsti, ki usmerja k zmanjšanju porabe in rabe materialov in posledično manjše obremenjevanje okolja. Prvi osnutki uredbe so bili zelo osredotočeni na vnovično uporabo, medtem ko je končni kompromis bolj uravnotežen med ponovno uporabo in recikliranjem, kar nas seveda veseli, saj je papirni sektor prvi in najboljši pri recikliranju odpadnega papirja in embalaže. Dosegli smo tudi določene izjeme za vnovično uporabo embalaže kartonskih škatel pri transportni embalaži, prodajni embalaži za prevoz izdelkov skupinski embalaži in embalaži za e-trgovino. Prav tako seveda pozdravljamo omejitev uporabe plastične embalažez a enkratno uporabo pri živilih, kar je priložnost za zamenjavo s papirjem in kartonom.
Raziskava TrendTracker je spraševala potrošnike v Evropi, kako dojemajo tisk, papir, papirno embalažo in higienske izdelke. Rezultati so presenetljivi, saj naj bi evropski potrošnik dajal prednost papirju in kartonu, 65 % potrošnikov pa raje bere tiskane knjige od digitalnih. 52 % pa jih je odgovorilo, da se otroci v primerjavi s prebiranjem digitalnih vsebin več naučijo ob prebiranju tiskovin. Je tako tudi v Sloveniji?
Ta dejstva nas seveda veselijo. Verjamem, da je podobno tudi v Sloveniji. Prepričana sem, da je branje, učenje in pisanje na papir prijetnejše in tudi učinkovitejše od digitalne različice.
Konec koncev zapis na papirju ostane in le ti so nas, človeštvo, pripeljali do sem, kjer danes smo. Vsekakor je digitalizacija del vsakdana, vendar na nekaterih področjih papir ostaja nepogrešljiv.
Letošnji 27. Dan slovenskega papirništva in Mednarodno srečanje slovenskega papirništva bo potekalo pod pomenljivim naslovom Odtenki prihodnosti. Če je pot v prihodnost razvoj, kakšen razvoj napovedujete panogi v Sloveniji?
Gotovo ne bo enostavno, predvsem pa ne enoznačno za vse. Verjetno smo danes že v revoluciji velikih sprememb, pa se tega sploh še ne zavedamo. Dejstvo je, da je regulativa močan usmerjevalec razvoja podjetij, novih tehnologij in delovanja na splošno. Tempo je resnično hiter in podjetja morajo sprejemati velike odločitve. Če pogledamo po Evropi, se papirna industrija vsekakor konsolidira, znotraj skupin najšibkejši členi odpadajo. Na srečo do sedaj v Sloveniji še nismo bili priča zapiranju proizvodnje, vsekakor pa že opustitvi kartonskega oz. papirnega stroja, prilagajajo se določeni proizvodni programi. V predelovalnem delu panoge tudi selitve proizvodnje.
Mnenja sem, da bo slovenska papirna industrija tudi v prihodnje trdno obstala in ostala v svojih nišah ključni igralec. Podobno velja za papirno predelovalno industrijo, zlasti embalažni segment, ki spremlja vso ostalo industrijo, medtem ko bo segment grafike še naprej trpel krčenje.
