Čeprav na področju elektroinštalacij ni revolucionarnih sprememb, se spremembe dogajajo neprestano, pravi Branko Kukec, direktor Elektrosignala, enega najuspešnejših podjetij na področju elektroinštalacij v Sloveniji. Pri avtomatizaciji in digitalizaciji opozarja predvsem na vidik uporabe teh sistemov, zato jih je treba vključevati premišljeno in tam, kjer uporabnikom omogočajo olajšanje in ne dodatne obremenitve. Priklopov obnovljivih virov energije je vse več, kar kliče tudi po večjih investicijah v energetski sistem, ki bo omogočal njihovo učinkovito umestitev in delovanje. Kot mnogi tehnični sektorji se tudi na področju elektroinštalacij srečujejo s težavami pri iskanju dobrih elektromonterjev, saj je vpis v poklicno izobraževanje izredno majhen, mnogo kadrov pa najde delo tudi v tujini. Podjetje je letos proslavilo 70-letnico.
Kateri tehnološki trendi na področju elektroinštalacij najbolj vplivajo na vaš razvoj? Kaj se najbolj spreminja? Materiali? Zahteve po večji energetski učinkovitosti in varnosti, udobje?
Na našem področju ne prihaja do velikih revolucionarnih sprememb, ki bi dosedanje materiale, projektiranje in izvedbo postavile v trenutku na glavo. Se pa spremembe v luči čedalje bolj kompleksnih (pol)izdelkov, modularnosti, digitalizacije, kompleksnih in celovitih rešitev dogajajo neprestano in temu moramo slediti. Za bazične raziskave in razvoj sta tako naše podjetje kot sama država Slovenija v večini primerov premajhni (razen v sodelovanju z velikimi sistemi). Energetska učinkovitost je bolj v domeni proizvajalcev naprav in drugih sistemov, ki jih v večini primerov mi priključimo na električno omrežje, poskrbimo za pravilno in usklajeno delovanje ter nadzor in varnost delovanja. Tako imamo na energetsko učinkovitost nekoliko manjši vpliv. Je pa res, da postajajo sistemi čedalje učinkovitejši, povezani in zahtevni za projektiranje, izvedbo, uporabo in vzdrževanje.
Danes veljate za eno najuspešnejših slovenskih podjetij na področju elektroinštalacij. Pravite, da se spremembe dogajajo neprestano. Kako se prilagajati hitremu razvoju pametnih sistemov, digitalizaciji?
Res je, razvoj na področju elektroinštalacij poteka nenehno in skorajda nevidno. Spremembe so skoraj dnevne, zato so manj opazne. Ko pa se ozremo 10 let nazaj, vidimo, kako velike spremembe so se zgodile. Torej je sprotno prilagajanje spremembam, željam in potrebam stalna naloga. A zavedati se moramo, da so nekatera opravila skorajda enaka že desetletja, na primer dolbljenje sten, polaganje vodnikov pri betonažah, polaganje valjanca … Sicer se pri teh delih uporabljajo nova orodja, ki olajšajo delo in povečajo produktivnost, a so na drugi strani še vedno fizično naporna. Prav takšna dela mnogokrat poberejo voljo novo zaposlenim elektromonterjem, ki se jim takšno delo ne zdi primerno njihovi izobrazbi.
Kaj prinaša prihodnost elektroinštalacijski panogi, ko se napoveduje avtomatizacija zgradb in kakšna je vaša vloga pri tem?
Avtomatizacija, digitalizacija, inteligentne inštalacije in daljinski nadzor so vsekakor sedanjost in prihodnost. A vse le ni tako lepo. Uporabnik mora biti vešč za uporabo takih sistemov. Mogoče bi si kdaj zaželeli navadnega stikala, da bi lahko v trenutku prižgali ali ugasnili luč. Tudi cena in vzdrževanje takih sistemov nista zanemarljivi postavki. Torej avtomatizacija in digitalizacija da, a premišljeno do kje. Naša vloga pri tem je predvsem pri svetovanju in izvedbi takšnih sistemov uporabe končnim naročnikom. Kompleksni sistemi morajo biti uporabniku v pomoč in jim omogočiti zmanjšanje stroškov, ne pa, da so dodatno obremenjeni.
Tehničnega kadra na področju elektroinštalacij ni dovolj. Kako lahko izobraževalni sistem skupaj s podjetji prispeva k večjemu interesu in usposobljenosti dijakov in študentov?
Vsem nam je znano, da nekaterih poklicev v Sloveniji kronično primanjkuje. Narejenih je bilo nešteto analiz o glavnih razlogih za to. Ukrepov pa ni nobenih, vsaj ne sistemskih na nivoju države. Tudi našo dejavnost ta problem močno tepe. Medtem ko na trgu še lahko pridobimo elektroinženirje in diplomirane inženirje, je izredno velik problem najti dobre in samostojne kvalificirane in visokokvalificirane elektromonterje. Vpis v poklicno izobraževanje je izredno majhen. Boljši dijaki večinoma nadaljujejo izobraževanje in se po končanem programu 3+2 ali opravljeni srednji šoli ne vidijo več na delih elektromonterja in elektroinštalaterja. Izobraževalni sistem po mojem mnenju ne more storiti kaj bistvenega, razen da močno omeji vpis v izobraževanje za težko zaposljive poklice. Delodajalci in dijaki pa bi morali biti dodatno stimulirani za izobraževanje za deficitarne poklice.
Kaj pa odhod dobrih kadrov v tujino?
Seveda je tu še problem odliva delovne sile v tujino. Delavci v najboljših letih odhajajo v tujino, kjer zaslužijo tudi do 100 % več kot v domovini. Seveda zaradi več dela in v mnogih primerih tudi nespoštovanja delovno-pravne zakonodaje. Ko si takšni delavci zagotovijo nekoliko boljši življenjski standard, se začnejo zaposlovati pri domačih delodajalcih in načeloma niso več pripravljeni delati v tujini in nadur.
Izvajate elektroinštalacije za različne vrste objektov, tudi industrijske, skrbite za razsvetljave mest in signalizacijo, montažo energetskih objektov, kot so transformacijske postaje, male hidroelektrarne, sončne elektrarne idr. Kako raste povpraševanje po priklopu sončnih elektrarn in za kakšne zmogljivosti gre? Kako je po vašem mnenju slovenski energetski sistem pripravljen na vse več priklopov sončnih elektrarn in drugih kanalov obnovljivih virov energije v elektrodistribucijsko omrežje?
Glede obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn, lahko dajo mnogi bolj kompetentne odgovore kot mi. Vsekakor strategija države podpira takšne projekte, ki bi najbrž bili brez podpor finančno nezanimivi. Dilem okrog vplivov na okolje, dolgoročne finančne vzdržnosti in problemov energetskega omrežja je nešteto. Prav tako dolgoročnih neznank. Priklopov vedno novih obnovljivih virov električne energije v elektrodistribucijsko električno omrežje je čedalje več in ti povzročajo čedalje večje težave v energetskem sistemu, v omrežje se je v zadnjem času premalo investiralo in v danem trenutku ne zadovoljuje vseh potreb in želja uporabnikov. Širša javnost in odjemalci, pa tudi majhni dobavitelji električne energije se tega problema mnogokrat ne zavedajo.
Večinoma delujete na slovenskem trgu, nekaj uspešnih projektov ste izvedli tudi na tujem. So tuji trgi res povsem odprti ali so pravila za pridobitev poslov za tuje izvajalce zahtevnejša in težja?
Na splošno velja prepričanje, da se v tujini, predvsem zahodna Evropa, cedita med in mleko. Resnica je večinoma drugačna. Večino del je težko pridobiti direktno, ampak smo v mnogih primerih podizvajalci domačih izvajalcev. Če je le možno, so tujci kar veliki lokal patrioti. Če si podizvajalec domačemu glavnemu izvajalcu je nekoliko lažje, drugače pa se pri nadzoru in predvsem končnem obračunu čuti, da si tujec. So pa razlike od primera do primera. Dejstvo pa je, da je regulativa v tujini enostavnejša in bolj razumna. V večini primerov velja tudi dana beseda ali ustno pojasnilo oziroma navodilo.
Kakšni so vaši načrti za prihodnje?
O načrtih je vedno težko govoriti. Želje so eno, realno dosegljivi cilji pa drugo. Spremembe v družbi in poslovnem okolju so tako pogoste in velike, da jih je težko predvideti za več let vnaprej, zato je potrebno usmeritev in strategije vedno pisati s to mislijo. Vsekakor želimo še vnaprej delovati v svoji branži s prilagoditvami na nove tehnologije, tehnološke rešitve in na spremenljive razmere za poslovanje. Še nadalje želimo biti soliden in zaupanja vreden poslovni partner tako kupcem kot dobaviteljem ter družbeno in okoljsko prijazno podjetje.
