Energetska prihodnost Slovenije | Jože Volfand |
Kakšna bo energetska prihodnost Slovenije, se še ne ve, saj je očitno, da je tudi pot do Energetskega koncepta bolj zavita, kot bi smela biti. Zastoji pri gradnji hidroelektrarn niso prebudili prejšnje vlade, kot kaže, pa tudi sedanja ne ve, kaj bo uvrstila med prednostne energetske naložbe. Ne le to. Trg električne energije ni bil še nikoli tako živahen, hkrati pa Martin Novšak, direktor družbe Gen energija, meni, da živimo v popolnoma nenormalnih razmerah, saj je cena elektrike nižja od proizvodnih stroškov. Njegova napoved za samooskrbo Slovenije pa je, da jo lahko zagotovi le drugi blok jedrske elektrarne. Alternativa je uvoz, pravi.
V koliki meri bodo ugodne hidrološke razmere letos vplivale na bilančni uspeh družbe GEN energija in celotne Skupine GEN, kako se bo to poznalo v proizvodnji in prodaji električne energije?
Za proizvajalce, kot je GEN, ki zagotavlja enega od dveh stebrov stabilnosti slovenskega sistema oskrbe z električno energijo, sta visoka izkoriščenost jedrske elektrarne in vodnih virov enako pomembna. Lani smo dosegali rekorde glede obratovanja na obeh virih. Do konca leta 2014 so vse elektrarne v skupini GEN skupno proizvedle 3,6 TWh električne energije oziroma 20 % več kot v letu 2013. V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) je letna proizvodnja elektrarne konec lanskega decembra prvič v obratovalni dobi presegla 6 milijonov megavatnih ur električne energije. S polovico razpolaga skupina GEN. Z rekordno proizvodnjo, na katero je vplivala izredna hidrologija, se lahko pohvalijo tudi v družbah HESS (534.712 MWh) in SEL (478.916 MWh).
To je potrditev, da je voda med stebri energetske prihodnosti Slovenije in njena konkurenčna prednost. Vendar načrtovane naložbe v HE na spodnji in srednji Savi ne potekajo po načrtu, zato Slovenija zamuja pri razvoju novih proizvodnih virov. Zakaj te zamude, čeprav vladna raven in akterji energetskega sistema naložbe v infrastrukturo obravnavate kot eno izmed možnosti za rast gospodarstva? Kaj bi bilo treba spremeniti?
Voda je ta trenutek edini v celoti obnovljiv energent Slovenije, zato je logično in nujno, da jo izkoristimo povsod, kjer je to ekonomsko in okoljsko izvedljivo. Hkrati pa se moramo zavedati, da je konkurenčna prednost Slovenije glede vodnih virov močno omejena. Res je, da gradbena dela na hidroelektrarnah predstavljajo dodaten zaslužek delu gospodarstva, kasnejše obratovanje pa ne, saj so sodobne hidroelektrarne visoko optimizirane tako tehnološko kot z vidika zahtev po delavcih. Le pod tem pogojem namreč lahko ustvarjajo elektriko po konkurenčnih cenah. Izraba vodnega potenciala Slovenije za potrebe proizvodnje električne energije je torej nujna. GEN bo temu razvoju z vstopom v HESS dal dodaten pospešek. Posvaril pa bi pred prevelikimi pričakovanji glede gospodarskih ali energetskih učinkov.
Voda je eno, kaj pa sonce? Kakšne proizvodne in finančne rezultate ste dosegli pri gradnji malih fotoelektrarn in kako daleč ste pri realizaciji načrtovanega solarnega parka? Kaj menite o oceni, da so premalo premišljene subvencije pripomogle k boomu fotovoltaike, zdaj pa so podjetja v tej panogi v težavah? Država bo zdaj podprla projekte URE.
Fotovoltaika zagotovo ima vlogo v elektroenergetskih sistemih sedanjosti, vendar jo moramo še vedno razumeti kot dopolnilni vir energije. Če bi obstajal nekdo, ki bi financiral izgradnjo fotovoltaike v neomejenih obsegih, potem pozabil na vložena sredstva in živel od tako proizvedene električne energije brez upoštevanja investicije, bi se račun izšel. V skupini GEN imamo zato fotovoltaiko vključeno v naše razvojne načrte, saj predstavlja enega od trajnostnih virov energije, poleg vodne in jedrske energije. Vendar sončno energijo dojemamo kot dopolnilni, nišni in lokalni vir v primerih, ko tudi drugi dejavniki dopolnijo sliko ekonomske učinkovitosti.
Moje mnenje glede kakršnih koli subvencij pa je izrazito negativno. Subvencije so uničujoče za panoge, ki lahko stabilno obratujejo na prostem trgu. Ustvarjajo namreč administrativna neravnovesja. Posledica takih neravnovesij pa je vedno enaka: odjemalci na koncu plačujejo višje račune, kot bi jih lahko, proizvajalci pa niso odvisni od svoje poslovne sposobnosti, ampak od tega, kako uspešno lobirajo med odločevalci. Trenutna katastrofalna razlika med ceno proizvodnje električne energije in tisto, ki jo plačujemo gospodinjstva in gospodarstvo, je abnormalna in z razvojnega zornega kota za Slovenijo uničujoča.
Jedrsko energijo ste uvrstili med trajnostne vire. Vaša družba se zavzema, da postane jedrska energija nosilni steber energetske oskrbe Slovenije v prihodnjih letih. Zakaj, s katerimi argumenti boste prepričali nasprotnike jedrske energije? Kdo je lahko partner pri projektu, če to ne bo Hrvaška?
Razlogi za ugotovitev, da je jedrska energija izjemno koristen del in eden od stebrov stabilnosti in cenovne učinkovitosti električne energije, so v temelju preprosti. Jedrska energija predstavlja skoraj idealno kombinacijo okoljske odgovornosti, nizkega varnostnega tveganja, ekonomske učinkovitosti in stabilnosti obratovanja za podporo hrbtenicam prenosa ter distribucije električne energije. Pozitiven vpliv jedrske energije na zmanjševanje globalnega segrevanja je logičen in jasen. NEK je v svojih štiridesetih letih delovanja dokazal izjemno učinkovitost, visoko stopnjo izkoriščenosti, ki sega proti 100 odstotkov, ter najvišjo možno stopnjo poslovne in družbene odgovornosti. Poleg tega je v teh štiridesetih letih NEK dokazal neupravičenost še zadnjega očitka kritikov razvoja jedrske energije: da je zaradi visoke začetne investicije jedrska energija ekonomsko neupravičena. NEK proizvaja energijo z dobičkom tudi v teh časih ekstremno nizke odkupne cene električne energije in to kljub temu, da je edini med vsemi proizvodnimi viri obremenjen s stroški za razgradnjo.
Verjetno ni treba poudarjati, da mora vsak lastnik v določenem trenutku razgraditi objekt za proizvodnjo električne energije. To velja tudi za hidroelektrarne, termoelektrarne sončne elektrarne, s seboj pa prinaša večje ali manjše stroške. Vendar so jedrske elektrarne edine, ki se na to pripravljajo že med obratovanjem. Opozoril pa bi še na izjemen pospešek, ki ga jedrska elektrarna daje slovenskim podjetjem in znanosti ne le med gradnjo, ampak predvsem tudi med delovanjem. Investitorji po svetu niso neumni. Dobro se zavedajo prednosti jedrske energije. V teh časih dobiti soinvestitorja za JEK 2 ni problem. Seveda pa je to možno šele po dokončni odločitvi na nacionalni ravni, da bomo gradnjo drugega bloka uvrstili med naše strateške energetske projekte.
Na prvo mesto med temelje slovenske energetske politike torej postavljate trajnostni razvoj?
Usmeritev skupine GEN je jasna tako glede obstoječe proizvodne strukture kot prihodnjih investicij: naša usmeritev so trajnostni viri energije, med katerimi imata osrednje mesto jedrska in vodna energija kot obnovljivi vir energije. Torej viri, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z električno energijo iz nizkoogljičnih virov po konkurenčnih cenah.
Ali je to pot k zanesljivi energetski oskrbi? Kaj bi morala Slovenija prednostno storiti za večjo energetsko samooskrbo in za kar najmanjšo uvozno odvisnost? Kaj vlada in kaj elektroenergetski sistem?
Odgovor na to vprašanje je preprost – zgraditi drugi blok jedrske elektrarne. To je za naslednjih 50 let edino resno nadomestilo izpadu premoga. Edina alternativa temu scenariju je uvoz.
Napovedi prodajalcev električne energije, kljub sedanjemu konkurenčnemu boju na trgu, so, da se bodo cene v prihodnjih letih zvišale za okrog 20 %. Kaj lahko pričakuje gospodarstvo in kaj gospodinjstva?
Živimo v popolnoma nenormalni situaciji, v kateri bi lahko ob zvišanju prodajnih cen na realno ceno proizvodnje, torej za okoli 20 odstotkov, za prav toliko ali še več znižali račune, kot jih plačujejo gospodinjstva in gospodarstvo. Taka bi bila slika brez subvencij. Kaj naj torej pričakujejo gospodinjstva in gospodarstvo, morate vprašati slovensko in nemško vlado, ne pa proizvajalcev električne energije.
Med prioritetami sodobne energetske politike izpostavljate ogrevanje in transport. Zakaj? Katere predloge vladne koalicije s tega področja podpirate?
Energetika predstavlja srce, logistika pa ožilje vsakega sistema. Suverenost vsake države je prvenstveno soodvisna od teh dveh podsistemov. Po drugi strani pa sta področji transporta in ogrevanja, tako v gospodinjstvih kot industriji, tisti, ki prinašata največ priložnosti za elektrifikacijo. Obstoječa slika napajanja slovenskega transporta je očitna, saj naše avtomobile, tovornjake in druga prevozna sredstva napajajo skoraj izključno fosilna goriva, ki so seveda uvožena. Pri ogrevanju je slika sicer nekoliko drugačna. Tam ima električna energija že danes skoraj četrtinski delež. Ostalo pa je približno enakomerno razporejeno med biomaso in uvožena fosilna goriva, predvsem naftne proizvode in zemeljski plin.Elektrifikacija transporta in ogrevanja je pomembna, ker prinaša dve prednosti hkrati. Po eni strani lahko tako zmanjšamo našo odvisnost od uvoza energentov. Seveda le v primeru, če bomo dodatno električno energijo, potrebno za prehod transporta in ogrevanja z uvoženih fosilnih goriv na električno energijo, proizvedli doma. Če bo ta, doma proizvedena električna energija iz nizkoogljičnih trajnostnih in obnovljivih virov energije, predvsem iz jedrske in vodne energije, pa bomo hkrati znatno zmanjšali tudi izpuste toplogrednih plinov.
Po sprejemu Energetskega zakona je javnost pričakovala začetek intenzivnih razprav glavnih akterjev, da Slovenija le pride do Energetskega koncepta. Ali se vam ne zdi, da bi glavni akterji v elektroenergetskem sistemu morali že uskladiti interese in se dogovoriti za prednostne projekte? Koliko so za ta zastoj odgovorni lobiji v energetiki?
Morebiti se motim, ampak ovir pri nastanku energetskega koncepta ne postavljamo ključni akterji slovenske energetike, ampak tisti, ki mnogo vedo in malo naredijo. Bolje rečeno, veliko naredijo na področju zaviranja razvoja.
V elektroenergetskem sistemu Slovenije ima vaša skupina okrog tretjinski delež pri zadovoljitvi potreb po električni energiji. Kakšen bo ta delež leta 2020? Zakaj ste se odločili za lastništvo v HESS?
Z nakupom poslovnega deleža v HESS se je povečal delež proizvodnje iz obnovljivih virov energije v skupini GEN in njen celotni proizvodni portfelj, ki temelji na nizkoogljičnih in trajnostnih virih energije. Pri tem sta bistvenega pomena izboljšana ekonomika in medsebojni vplivi hidroelektrarn v celotni savski verigi. Hkrati pa bodo ustvarjeni sinergijski učinki dodatno izboljšali pogoje za zanesljivo in varno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško. Pomembno je tudi, da bo omogočeno lažje in zanesljivo financiranje izgradnje energetskega dela hidroelektrarn na spodnji Savi.
Delež skupine GEN v energetskem kolaču Slovenije bo v prihodnosti v veliki meri odvisen od odločitev glede izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne, zato so napovedi nehvaležne. Zagotovo je koristno, da obstajata vsaj dva konkurenčna proizvajalca, vsak s svojim portfeljem med sabo konkurenčnih virov. Vsak skuša biti boljši, večji, predvsem pa učinkovitejši. Zagotovo bomo dograjevali celoten portfelj virov, pozorni pa bomo tudi na trgovanje. To je področje, na katerem prek družbe GEN-i postajamo pomemben regionalni igralec. Leta 2020 bomo na vseh teh področjih še boljši.