| Ekolog v podjetju in doma | | Urška Košenina | |
| Danes je le malo motoristov doma in po svetu, ki ne bi poznali Akrapovićevih brezhibnih izpušnih sistemov. Ker je trenutno glavna slovenska, evropska tema prehod na zeleno gospodarstvo, smo povprašali Elizabeto Mate, ekologinjo v podjetju Akrapović, kako se ona sama in podjetje okoljsko preobražata. Povedala je, da bodo v letu 2017 v podjetju pridobili standarda ISO 14001 in ISO 50001, da elektromobilnost ne more nadomestiti klasičnih tehnologij, da delovno mesto ekologa vpliva na njegove domače navade, da je lokalno pridelana hrana vsak dan na meniju in da dandanes prav otroci spreminjajo navade svojih staršev. | |
V nekaterih podjetjih se tudi interno ukvarjajo z okoljsko problematiko, ločujejo odpadke, racionalizirajo porabo vode itd. Kako ste se tega lotili pri vas in katere cilje ste postavili v ospredje v sistemu ravnanja z okoljem?
Področje ekologije je v podjetju vedno obsežnejše, saj se s širitvijo proizvodnje soočamo s povečanim številom zakonskih zahtev, ki jih moramo upoštevati pri delu. Pri upravljanju okolja gre za izpolnjevanje zakonskih zahtev za zaščito okolja, poleg tega pa je to proces, ki spreminja naše razmišljanje in način obnašanja. Za leto 2017 smo se odločili, da strategijo ravnanja z okoljem prilagodimo zahtevam mednarodnih standardov ISO 14001 in ISO 50001. Sistem ravnanja z okoljem omogoča celovito obvladovanje okoljskih vidikov podjetja. V ospredje so trenutno postavljeni cilji na področju obvladovanja odpadnih voda, emisij v zraku, zmanjševanja in ločevanja odpadkov, skladiščenja in ravnanja z nevarnimi kemikalijami ter energetike.
Vplive industrije na okolje ureja obširna okoljska zakonodaja. Gre za vse glavne okoljske in energetske dejavnike – poraba energije in energentov, ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in nevarnimi kemikalijami, obvladovanje hrupa in izpustov v zrak, vode in tla. Katere in kakšne okoljske investicije ste izvedli in kaj vas še čaka?
V zadnjih letih smo si kot glavni cilj zapisali, da bomo zmanjšali količine industrijskih odpadnih voda, hkrati pa zagotovili ustrezno končno ravnanje z odpadnimi vodami. V podjetju smo poleg ročnega pranja vpeljali še novi pralni napravi, namenjeni pranju večjih in manjših polizdelkov. Trenutno mesečno nastaja povprečno pribl. 170 m3 odpadne vode. Odpadno industrijsko vodo zdaj čistimo v novi industrijski čistilni napravi, ki je v začetni fazi poskusnega obratovanja. V zadnjem letu smo izvedli tudi manjše investicije na področju ravnanja z odpadki in večje na področju skladiščenja kemikalij. Letos bomo na področju ekologije veliko investirali predvsem v obnovo starejše infrastrukture, ki smo jo pridobili z novo lokacijo. Mislim na kotlovnico, oljne lovilce in deponijo odpada.
Po katerih značilnostih bi lahko vaše izpušne sisteme pri dvokolesnikih uvrstili med zelene proizvode?
Pri naših izdelkih si zlasti prizadevamo zmanjšati maso izpušnih sistemov in posledično maso celotnega vozila, ki med drugim tudi neposredno vpliva na izpuste ogljikovih dioksidov. Pri razvoju produktov je seveda zelo pomembno, da je izdelek ustrezno oblikovan in ima dober zvok.
Emisijski režimi so čedalje strožji. Za motocikle obstaja standard Euro 4, za avtomobile pa Euro 6. Kako izpolnjujete zahteve po zniževanju emisij in kakšne so vaše izkušnje z zakonodajo?
Zadnje leto se veliko ukvarjamo z novo regulativo Euro 4 pri motociklih, ki prinaša strožje omejitve za glasnost in emisije ter predvsem nov, zahtevnejši postopek testiranja glasnosti. Nova zakonodaja prepoveduje tudi uporabo odstranljivih elementov sistema. Pri avtomobilih nam regulativa Euro 6 ne povzroča težav z emisijami, saj navadno ne posegamo v katalizatorje vozila, torej je predmet homologacije le nivo glasnosti. Velja pa tudi na tem področju s 1. 7. 2016 nov postopek testiranja glasnosti.
Kje je prostor za rast Akrapoviča v vedno hitreje rastočem trgu električnih motorjev?
Ni razlogov, da bi se bali električnih motorjev, saj smo inovativno podjetje, ki da veliko na razvoj. Po našem mnenju elektromobilnost ne more nadomestiti klasičnih tehnologij, saj okolje še nima popolnoma ustrezne infrastrukture za polnjenje baterij. Hkrati hitro polnjenje in praznjenje baterij uničujeta oziroma skrajšujeta njihovo življenjsko dobo.
Kakšne so vaše domače navade glede potrošništva, razvrščanja odpadkov, porabe energije in vode? Ima vaše delovno mesto vpliv na vaše delovanje doma?
Domače navade so dejansko podobne kot v službi in lahko rečem, da moje delo vpliva na domače navade. Vsekakor se je način potrošnje v zadnjih letih precej spremenil. Mislim, da so spremembe nastale predvsem zaradi gospodarskih kriz, ki so nas naučile, da premislimo, kaj dejansko potrebujemo. Ločevanje odpadkov in pozornost pri porabi vode ter energije sta že postala del našega vsakdana. Mislim, da so odraslim pomagali tudi otroci, ki se z novimi predšolskimi in šolskimi programi že zelo zgodaj srečajo z eko stilom življenja.
Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov? Katere vrste živil najpogosteje?
Veliko zelenjave in mesa dobimo od sorodnikov in zato poznamo izvor. Ostale stvari dokupimo in pri tem, če se le da, izberemo slovenska živila.
Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene?
Kolo največ uporabljam v prostem času, javni potniški promet občasno med službenim časom, kadar imam poslovne obveznosti v mestu. Žal sem največ časa v avtomobilu, saj je moje delovno mesto preveč oddaljeno od doma, da bi lahko uporabljala sredstva javnega prevoza.
Slovenija je pripravila akcijski načrt za naše prilagajanje podnebnim spremembam. Kaj bi morala biti prednostna naloga na ravni države?
Menim, da bi morala biti prednostna naloga predvsem v gradnji in pri prenovi stavb, da se zmanjša poraba energije, zlasti pa, da je manj izpustov iz prometa in energetike.
