| Nova uredba o odpadnih baterijah in akumulatorjih (OBA) | | |
V Uredbi se ureja ločeno zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev pri pravnih osebah (gospodarskih družbah) in kot ena od ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Z Uredbo se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih, z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/66/ES). Vse baterije in akumulatorji se razvrščajo med prenosne, industrijske ali avtomobilske baterije in akumulatorje.
V skladu z Uredbo je prepovedano dajati v promet baterije ali akumulatorje, ki vsebujejo več kakor 0,0005% živega srebra glede na celotno maso (ne velja za gumbaste celice) in prenosne baterije ali akumulatorje, ki vsebujejo več kakor 0,002% kadmija glede na celotno maso (ne velja za varnostne in alarmne sisteme, medicinsko opremo in brezžično električno orodje). Baterije in akumulatorje, ki niso skladni z zahtevami Uredbe, je prepovedano dajati v promet. Tiste baterije in akumulatorji, ki niso skladni z zahtevami Uredbe in so dani v promet po 26. septembru 2008, se umakne iz prometa.
Uredba uvaja t.i. načelo razširjene odgovornosti proizvajalca. V skladu s tem načelom je proizvajalec blaga odgovoren za ravnanje z blagom v celotnem življenjskem ciklu tega blaga in torej tudi z odpadkom, ki nastane po uporabi tega blaga. Tako so za organizacijo in financiranje sheme zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev ter nadaljnjega ravnanja z njimi (obdelava in recikliranje, odstranjevanje) odgovorni proizvajalci, pridobitelji in uvozniki baterij in akumulatorjev. Te obveznosti lahko izpolnjujejo samostojno ali v okviru skupnega načrta ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Vse zbrane odpadne baterije in akumulatorji, ki se jih da identificirati, morajo biti reciklirani. Odlaganje in sežig odpadnih avtomobilskih in industrijskih baterij in akumulatorjev sta prepovedana, dovoljeno pa je odlaganje preostankov po predelavi.
Uredba velja za vse baterije in akumulatorje, vključno s tistimi, ki so vgrajeni v naprave ali vozila. Zavezanci za storitve, ki jih organizirajo nosilci načrtov ali skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, so končni uporabniki – pravne in fizične osebe. Vsi končni uporabniki morajo imeti možnost brezplačnega prepuščanja ali oddajanja odpadnih baterij ali akumulatorjev.
Odpadne prenosne baterije in akumulatorji iz gospodinjstev se zbirajo na prodajnih mestih distributerjev (maloprodaja) ter kot ena od ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Gospodinjstva jih lahko brezplačno oddajo tudi neposredno zbiralcu teh odpadkov. Končni uporabniki – pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki lahko brezplačno oddajo odpadne prenosne baterije in akumulatorje zbiralcu teh odpadkov. Zbiralcu ni treba brezplačno prevzeti le tistih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, ki nastajajo pri predelavi odpadnih naprav v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
Nosilci načrtov ali skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi industrijskimi ali avtomobilskimi baterijami in akumulatorji morajo na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadnih industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev od končnih uporabnikov ter obdelavo in recikliranje zbranih odpadnih industrijskih ali avtomobilskih baterij in akumulatorjev.
