| Petrolove okoljske rešitve | | mag. Vanesa Čanji | |
| Vodni krog, obdelava odpadkov z energetsko izrabo in nadomeščanje obstoječih energentov z alternativnimi so po besedah mag. Anje Kocjančič, vodje oddelka Okoljske rešitve, trije glavni stebri Petrolovih investicij v okolje. Letos bodo nadaljevali s projekti čiščenja industrijskih voda in pridobivanja koncesij na komunalnih čistilnih napravah, investirali bodo v izrabo odpadne toplote pri soproizvodnji električne energije v bioplinarni, v nove sončne elektrarne kapacitete 1 MW in vročevodna omrežja na lesno biomaso. V sodelovanju z gospodarstvom bodo izvedli tudi investicije v obnovo kotlovnic in soproizvodnjo toplotne in električne energije. | |
Petrol postaja vse pomembnejši investitor na področju okolja. Kje vidite priložnosti?
V okoljske projekte smo se usmerili premišljeno. Naša usmeritev je vodni krog, saj se nam je zdelo pomembno, da vodo zaščitimo. S tem, ko zaščitiš vodni vir, imaš tudi širši pozitivni vpliv. To so projekti, kjer dobivamo koncesije za čiščenje odpadnih voda in upravljamo čistilne naprave. Drugi steber je obdelava odpadkov z energetsko izrabo. Tretje veliko področje pa je nadomeščanje obstoječih energentov z alternativnimi. Tukaj imamo zelo široko paleto ponujenih energentov in projektov. Zelo pospešujemo prodajo zemeljskega plina. Zavedati se je treba, da si s tem odžiramo prihodke na kurilnem okolju. Ampak naš premislek je, da je potrebno potrošniku ponuditi vse energente, da se lahko samostojno odloča. S cenovno politiko spodbujamo odločitev za energente, ki so okolju prijaznejši in dostopnejši. Spodbujamo uporabo lesne biomase. Imamo že prve koncesije za vročevodna omrežja na biomaso. Tak primer je v Ribnici.
Imate lastno ekipo sodelavcev, ki dela na teh projektih in konkretno upravlja s čistilnimi napravami?
Imamo svojo strokovno ekipo, ki je sestavljena iz kemikov, mikrobiologov, gradbenikov, strojnikov ipd. Vse te objekte upravljamo z lastnimi kadri. Za določena specializirana znanja imamo tudi podizvajalce, na primer za servisiranje, izvajanje določenih monitoringov ipd.
Kakšne ambicije imate na tem področju v prihodnje? Boste okoljsko dejavnost širili?
Vsekakor. Naše strokovno znanje vedno bolj postaja naša prednost. Občine se obračajo na nas, ker vedo, da v prihodnosti z obrati, za katere nam dajejo koncesijo, ne bodo imele težav. Včasih so od nas želele predvsem financiranje, sedaj pa prihaja v ospredje odločitev, da obratovanje zaupajo nekomu, ki ve, kaj dela.
Industrija včasih želi samo upravljavsko pogodbo, včasih potrebuje tudi sofinanciranje po modelu t. i. third party financing. Tak primer je v Uniorju – investirali smo v kogeneracijski motor, kjer se proizvajata toplota in električna energija. Toploto uporabljajo za ogrevanje, elektrika pa se prodaja v omrežje. Prihranek glede na prejšnji sistem si partnerja razdelita.
Prihaja obdobje, ko bodo zakonsko predpisane tudi manjše čistilne naprave. Boste svojo dejavnost širili tudi na trg teh čistilnih naprav?
Že sedaj imamo v upravljanju približno 70 manjših čistilnih naprav. To so v glavnem Petrolovi objekti – bencinski servisi, skladišča. Te čistilne naprave so velikosti od nekaj populacijskih enot do 800 populacijskih enot. To pomeni, da imamo na tem področju precejšnje izkušnje. Intenzivno pa razmišljamo, da bi male čistilne naprave ponudili v našem katalogu ugodnosti. Na bencinskih servisih imamo namreč veliko odjemalcev, ki v okviru Petrol kluba zbirajo pike ugodnosti. Njim bi ob nakupu male čistilne naprave ponudili ustrezne popuste. Tistim, ki bodo želeli, bomo ponudili tudi upravljanje s temi čistilnimi napravami.
Kako rešujete problem blata iz čistilnih naprav? Kot je znano, Slovenija tu nima izdelanega koncepta.
Na žalost je ta problem v Sloveniji praktično nerešen. Imamo pogodbenega partnerja, ki naše blato odvaža. Tu bi moralo okoljsko ministrstvo nekaj narediti, saj je zakonodaja zelo stroga. V bioplinarni v Ihanu imamo dva kogeneracijska motorja in precej odvečne toplote. Pripravljamo projekt, da bi blato iz čistilnih naprav sušili do neke primerne sušine, ko bi bilo primerno za sosežig v Anhovem. To sedaj proučujemo. Evropa ni tako zavezana k sežigu kot Slovenija.
Obdelava odpadkov je vaš pomemben steber. Ravnanje z odpadki pa je v Sloveniji precej neurejeno. Kje vidi Petrol svoje mesto?
Svojo vlogo na področju odpadkov vidimo tam, kjer z njihovo obdelavo pridemo do energetske izrabe. Iz bioloških odpadkov proizvedemo metan, iz metana pa v kogeneracijskih motorjih električno in toplotno energijo. Pripravljeni bi bili sodelovati tudi pri kakšnem projektu sosežiga, če bi ga bilo možno umestiti v prostor, ali pri proizvodnji RDF – trdnega goriva iz odpadkov … V Sloveniji je te projekte trenutno še težko načrtovati, ker se politika na področju obdelave odpadkov izredno spreminja in ni popolnoma jasno, kako bodo tokovi odpadkov potekali v prihodnje. Tako težko zagotoviš surovine. V takšnih okoliščinah so vsake investicije zelo tvegane.
Slovenija področja odpadkov ni rešila ustrezno. Z zapiranjem deponij, čemur smo priča sedaj, smo dosegli le to, da se je preusmeril tok odpadkov, v glavnem v tujino. Zato nekaj posredniških firm dobro živi, tuji trgi pa razpolagajo z našimi surovinami. V Sloveniji moramo zagotoviti urejene pogoje, da bo zasebni kapital pripravljen investirati. Država bi morala zaznati priložnost in ustrezno prilagoditi zakonodajo, da bi bili mi kot investitorji zaščiteni, kajti potem bi investirali veliko več.
Kako potekajo razgovori s pristojnimi na okoljskem ministrstvu?
Ko se pogovarjamo z gospodarstvom, se pogovarjamo neposredno in okoljsko ministrstvo nima posebne vloge, razen da postavi svoje zahteve, ki jih moramo izpolnjevati. Pri javnem sektorju ima ministrstvo večjo vlogo, posebno pri projektih, ki smo jih poskušali umestiti v prostor in pri tem povezati več občin. Moram reči, da nismo bili preveč uspešni. Pričakovali smo, da nam bo ministrstvo nudilo podporo pri koordinaciji teh projektov, vendar te podpore nismo dobili. Ministrstvo opozarjamo na težave, ki jih imamo pri uveljavljanju teh projektov, toda v glavnem odreagira medlo. Lahko rečem, da okoljsko ministrstvo deluje avtonomno. Naš zastopnik interesov do okoljskega ministrstva sta tudi zbornici – gospodarska in zbornica komunalnega gospodarstva. A so rezultati teh prizadevanj žal pičli.
Kako pa komentirate okoljsko zakonodajo v Sloveniji?
Zakonodaja je preveč zapletena in protislovna. Ogromno je primerov, da določen zakon nekaj zahteva, drugi zakon pa to povozi. Do Evrope smo sprejeli velike zaveze, ki jih zakonodaja ne podpira. Kot primer naj navedem zavezo, da bomo dali na trg 5 odstotkov biorazgradljivih goriv. Politika trošarin pa temu ne sledi. Do razlik prihaja, ker je proizvodnja biogoriv dražja od nakupa mineralnih goriv. Gospodarska družba si ne more delati škode, če država ne poskrbi, da bi bili omogočeni pogoji za plasiranje tega proizvoda na trg. Kaj je rezultat? Premalo prodanih biogoriv na slovenskem trgu.
