| Visoka šola za varstvo okolja | | |
| Po prvem desetletju dela Visoke šole za varstvo okolja, s sedežem v Velenju, se novi direktor doc. dr. Gašper Gantar, direktorsko dolžnost je prevzel aprila, srečuje s finančnimi in drugimi neznankami pred začetkom novega študijskega leta. Velenjska občina je izstopila iz ustanoviteljstva Regijskega študijskega središča v Celju, ki je ustanovitelj visoke šole. S tem je Mestna občina Velenje izgubila vpliv na delovanje tako Regijskega študijskega središča kot na Visoko šolo za varstvo okolja. Tudi na imenovanje novega direktorja. Toda Mestna občina Velenje prej šoli ni zaračunavala uporabe občinskih prostorov, v katerih izobražuje redne in izredne študente. Razumljivo je, pravi direktor doc. dr. Gašper Gantar, da bo odslej drugače, le da pogovori z Mestno občino Velenje še niso končani in ne ve, kakšne bodo nove finančne obveznosti. Je pa sogovornik sicer zadovoljen z zaposljivostjo njihovih diplomantov. V letošnjem študijskem letu je na šoli 132 študentov. | |
Po izstopu Mestne občine Velenje (MOV) iz ustanoviteljstva Regijskega študijskega središča v Celju (RŠS) se je spremenil status Visoke šole za varstvo okolja (VŠVO). Kaj se je spremenilo in kako boste štartali v novo šolsko leto? Boste do takrat dogovorili, kako bo s plačevanjem najemnine za prostor velenjski občini? Ali je tudi opcija, da se šola preseli v Celje?
Status Visoke šole za varstvo okolja se po izstopu MOV iz soustanoviteljstva RŠS ni spremenil. Prejšnja direktorica VŠVO je izvajala aktivnosti za prenos ustanoviteljstva VŠVO na MOV ter aktivnosti za prenos koncesije in študijskih programov na Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. To je zdaj zaustavljeno. Edini ustanovitelj visoke šole ostaja Regijsko študijsko središče v Celju in posredno vse aktualne ustanoviteljice študijskega središča.
Toda z Mestno občino Velenje še ni dogovora glede prostorov.
Ne. Visoka šola za varstvo okolja trenutno deluje v prostorih v centru Velenja, ki so v lasti MOV. Po izstopu iz RŠS se je odnos MOV do VŠVO spremenil, kar je razumljivo. Uporaba občinskih prostorov ne more biti in ne bo več brezplačna. Selitev VŠVO v Celje ali na drugo lokacijo je opcija, ki se lahko zgodi v treh primerih. Če se MOV iz kakršnegakoli razloga odloči, da bo prostore, v katerih trenutno deluje VŠVO, namenila za druge dejavnosti. Če se ustanovitelj šole iz kakršnegakoli razloga odloči, da preseli šolo na drugo lokacijo ali če bodo stroški uporabe prostorov v Velenju bistveno višji, kot bi bili stroški podobnih prostorov na drugi lokaciji. A šola deluje v odlično opremljenih prostorih, zato se s predstavniki MOV že nekaj časa dogovarjamo in želimo doseči dogovor o podaljšanju najemne pogodbe pod pogoji, ki bodo omogočili stroškovno vzdržno delovanje šole v Velenju tudi v prihodnje.
Prihodnost je odvisna od študentov. Kakšno je zanimanje za študijske programe šole, za redni in izredni študij? S katerih območij je največ študentov?
V zadnjih letih se na VŠVO v študijski program “Varstvo okolja in ekotehnologije” letno vpiše med 40 in 50 novih študentov. Študentje prihajajo iz celotne Slovenije, od Primorske do Prekmurja. Največ jih je iz severne in severovzhodne Slovenije, še zlasti iz okolij, kjer izvajajo srednješolski program “okoljevarstveni tehnik”, npr. Koroške, okolice Ptuja in Celja, Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
Za dodiplomski in podiplomski študij razpisujete program varstvo okolja in okoljskih tehnologij. Trg dela še ni dovolj žejen diplomiranih ekotehnologov. Kako vaše programe usklajujete s potencialnimi zaposlovalci in njihovimi potrebami? Kje vidite razloge za težave pri zaposlovanju diplomantov okoljskega izobraževanja?
Osnovna težava pri zaposlovanju diplomantov v stroki je še vedno premajhna prepoznavnost poklica, seveda pa tudi želja podjetij po racionalizaciji poslovanja. Zaradi tega marsikje delovna mesta s področja varstva okolja zasedajo zaposleni z drugačno osnovno izobrazbo. Na kratki rok je takšna politika delodajalcev razumljiva. Naša naloga je, da izšolamo diplomante, ki jih bodo delodajalci prepoznali kot kader, ki jim na dolgi rok prinaša večjo dodano vrednost.
Sodelovanje z gospodarstvom je torej nujno.
Upoštevanje predlogov in potreb zaposlovalcev zagotavlja sestava upravnega odbora VŠVO. V njem je tudi predstavnik gospodarstva. VŠVO sodeluje z nekaterimi organizacijami, katerih osnovni namen je ravno iskanje ustreznih povezav med potrebami delodajalcev in izvajanjem študijskih programov. Obe izobrazbeni ravni, diplomirani ekotehnolog in magister ekotehnologije, sta na seznamu poklicne in strokovne izobrazbe ZRSZ. Študentje v podjetjih izvajajo študijsko prakso. Nekateri od njih se ravno zaradi prakse pri delodajalcih tudi zaposlijo.
Zaposljivost naših diplomantov je dobra. Leto po diplomiranju je zaposlenih približno 60 % naših diplomantov, dobrih 20% si v tem času zaposlitev še vedno išče, slabih 10 % si zaposlitve ne išče iz različnih razlogov. Npr. nosečnosti, prevzema kmetije ipd., ostali pa nadaljujejo s študijem. Službo si lahko zaradi širine znanj najdejo na številnih področij, vse od naravovarstva, okoljskega turizma in industrije. Seveda pa je zaposljivost diplomantov ključno merilo smiselnosti delovanja katerekoli šole, zato z navedenim deležem zaposlenih ne smemo biti zadovoljni in ga moramo izboljšati.
Kaj povedo člani kluba Alumni o praksi in delu, o vrednosti znanj in kompetenc, ki jih pridobijo na šoli? Ali se vam ne zdi, da potrebuje celotni sistem srednješolskega in višješolskega okoljskega izobraževanja premišljeno posodobitev in spremembe?
Naš študijski program je edini na visokošolskem strokovnem nivoju v Sloveniji, ki daje diplomantom znanja različnih vidikov varovanja okolja. Študenti jih v okviru precej obsežnega praktičnega usposabljanja uporabljajo že med študijem. Z anketiranjem zbiramo povratne informacije o vrednosti pridobljenih znanj in kompetenc vseh naših diplomantov, ne le članov Alumni kluba. Seveda imajo določene pripombe predvsem glede uporabe nekaterih pridobljenih znanj v praksi ter kompetenc s področja podjetnosti in samoiniciativnosti. Te pripombe moramo upoštevati pri posodobitvi študijskih programov.
Torej so spremembe potrebne?
Seveda. Kot vsi drugi družbeni sistemi potrebuje tudi šolski sistem stalne posodobitve in spremembe. Pri tem je na področju varstva okolja, na kar kaže že vaše vprašanje, potrebno graditi na dobro zastavljeni vertikali, ki povezuje srednje-, višje- in visokošolsko izobraževanje. Za razliko od prvih dveh, ki vzgajata predvsem kader za opravljanje bolj enostavnih opravil, morajo biti diplomanti visokošolskega izobraževanja strokovnjaki z zelo širokim znanjem. Takšnim, ki ga bodo znali uporabiti tudi v praksi, za reševanje neposrednih težav in izzivov delodajalcev.
Se pa razkorak med potrebami delodajalcev in pridobljenim znanjem diplomantov pogosto tudi nekritično in nepotrebno poudarja, češ da diplomanti, praktično vseh študijskih programov, ne le našega, nimajo ustreznih znanj. Včasih je resnica tudi ta, da delodajalci preprosto ne znajo izkoristiti znanj, ki jih diplomanti imajo oziroma jim ne dajo ustreznih priložnosti.
Kakšne so možnosti za raziskovalno delo na šoli?
Čeprav na visokih strokovnih šolah znanstveno-raziskovalno delo ni toliko poudarjeno kot na univerzah, ga na VŠVO spodbujamo. Dekan VŠVO in nekateri sodelavci so vrhunski strokovnjaki na svojih področjih. Zaradi njihovih razvojno-raziskovalnih dosežkov šola postaja prepoznana tudi v mednarodnem okolju. Znanstveno-raziskovalne reference šole kot institucije v zadnjem času izrazito naraščajo. Hkrati imajo študenti možnost sodelovanja pri različnih projektih in tako širiti svoja znanja ter kompetence.
Na VŠVO imamo laboratorij. Oprema v njem ni takšna, kot bi si želeli. Načrtujemo njegovo posodobitev. Vendar ni pričakovati, da bomo na VŠVO imeli v svetovnem merilu vrhunski laboratorij, kjer bi lahko izvajali najbolj napredne meritve in raziskave. Zato prakticiramo vključevanje in povezovanje sodelavcev šole z raziskovalnimi zavodi, ki imajo zaradi svojega osnovnega poslanstva precej boljše infrastrukturne pogoje za delo, kot jih ima VŠVO. Rezultat tega je sodelovanje oziroma izvajanje več raziskovalnih projektov s področja okoljevarstva, naravovarstva in trajnostne rabe naravnih virov.
In kako se povezujete v mednarodnem prostoru s študentskimi izmenjavami in z gostujočimi predavatelji?
Sodelovanje gostujočih predavateljev smatramo kot pomemben pripomoček h kakovostnemu izvajanju študijskih programov, izmenjave pa kot izjemno priložnost za izboljšanje kompetenc naših študentov. Zato je VŠVO na področju mednarodne mobilnosti med najbolj aktivnimi visokošolskimi inštitucijami v Sloveniji. Kajpak relativno na število vpisanih študentov. O tem priča dejstvo, da je VŠVO že dvakrat, v letih 2012 in 2016, prejela nacionalno priznanje Zlato jabolko kakovosti za uspešno izvedbo projektov individualne mobilnosti.
VŠVO uspešno sodeluje v programu Erasmus+ in drugih programih mednarodne mobilnosti, na primer v programu Slovenskega štipendijskega sklada SI04, Evropski gospodarski prostor v Norveškem finančnem mehanizmu ter pri projektu Implementacija bolonjskega procesa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na leto se mednarodnih izmenjav povprečno udeleži 6 naših študentov in 6 naših visokošolskih učiteljev. Najpogosteje potujejo v skandinavske države, Veliko Britanijo, Malto ali Španijo.
Zakaj ste ustanovili Inštitut za ekotehnologije in trajnostni razvoj? Projekti?
Osnovni namen ustanovitve lastnega raziskovalnega inštituta je v zagotavljanju osnovnega pogoja za izvajanje sistematičnega raziskovalnega dela. Inštitut je namreč vključen v seznam raziskovalnih organizacij, kar nam omogoča pridobivanje in izvajanje več raziskovalnih projektov. Tako trenutno na VŠVO izvajamo dva ciljna raziskovalna projekta v programu Zagotovimo.si hrano za jutri, ki jih sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Katerim učnim vsebinam bi morali dati prednost v podiplomskem izobraževanju?
Že v svojem programu ob kandidaturi na delovno mesto direktorja sem se zavzel, da bi na šoli uvedli dodatne vsebine, ki bi diplomantom izboljšale zaposlitvene možnosti v podjetjih, ki načrtujejo in proizvajajo okolju prijazne izdelke, npr. metode eko dizajna. Hkrati bi želel, da se posodobijo vsebine na področju projektnega vodenja, inženirske ekonomike in podjetništva. To so znanja, ki bodo našim diplomantom omogočila, da dobre okoljske rešitve spremenijo tudi v finančni uspeh podjetij, kjer bodo zaposleni.
