| Raziskava | | dr. Damjan Krajnc1 | |
| Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Slovenci smo med vodilnimi narodi glede porabe nagrobnih sveč, saj jih letno prižgemo okrog 20 milijonov (10.000 ton) in s tem ustvarimo približno 4.000 ton odpadkov. Ravno v novembru je poraba nagrobnih sveč najbolj intenzivna. Samo na ljubljanskih Žalah prvega novembra gori približno pol milijona nagrobnih sveč. Ministrstvo za okolje je zato pripravilo Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je začela veljati 1. januarja 2010. Njen namen ni ločiti okolju bolj in manj prijazne sveče, temveč urediti zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadnih nagrobnih sveč. | |
Najbolj prodajane nagrobne sveče v Sloveniji so večinoma izdelane iz PVC-ja z neugodnimi toksičnimi učinki. Na trgu pa je tudi več drugih sveč z ohišji iz polipropilena, stekla, papirja ipd. Kot alternativa klasičnim svečam se vse bolj pojavljajo tudi elektronske sveče, a prevladujejo še vedno klasične, parafinske sveče (95 %). Glede na pestro ponudbo različnih nagrobnih sveč je potrošnikom težko izbrati tisto z najmanjšimi vplivi na okolje, saj o vplivih različnih sveč na okolje niso seznanjeni. Pravzaprav ne morejo biti, saj tovrstna študija v svetu še ni bila opravljena.
Zaradi tega smo izvedli analizo okoljskih vplivov različnih, funkcionalno primerljivih nagrobnih sveč domačih proizvajalcev (z izjemo sveče s steklenim ohišjem nizozemskega proizvajalca). Analizirali smo 5 sveč iz različnih materialov in različnih izvedb (klasična parafinska ali elektronska). V raziskavi je bila uporabljena metoda analize življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment, LCA), ki ocenjuje vse masne in energijske vtoke ter odpadne iztoke v vseh življenjskih fazah sveče, od pridobivanja surovin, dobave in transporta materialov, proizvodnje do ravnanja z odpadnimi svečami po uporabi. Pri tem smo uporabili programsko orodje GaBi Professional, ki je profesionalno orodje za zbiranje, analiziranje in spremljanje okoljskega delovanja proizvodov. Rezultati analize lahko potrošnikom prikažejo vpliv njihovega izbora določenega tipa sveče na okolje. Hkrati raziskava seznanja svečarje in druge proizvajalce z metodo LCA, ki je pri razvoju novih, okolju prijaznejših izdelkov (tudi nagrobnih sveč), nepogrešljivo, a v Sloveniji žal premalo poznano in uporabljeno orodje.
Faze življenjskega cikla nagrobne sveče in okoljske obremenitve
V prvi fazi analize je bila izvedena inventura oz. popis okoljskih obremenitev nagrobnih sveč v njihovem življenjskem ciklu. Vse sveče so bile razstavljene na osnovne sestavne komponente, ki smo jih natančno stehtali v laboratoriju (Preglednica 1). Za vsako posamezno svečo je bil razvit model, ki je vključeval vse proizvodne faze (pridobivanje surovin, proizvodnja komponent za sveče in samih sveč, uporaba, ravnanje z odpadki). Pri tem so bili uporabljeni podatki proizvodnih procesov za posamezne materiale iz integrirane podatkovne baze Ecoinvent 2.0. V tej študiji je bilo upoštevanih nekaj predpostavk, s katerimi smo zagotovili medsebojno primerljivost sveč. Zaradi smiselnosti rezultatov smo analizo LCA izvedli za funkcijsko enoto teže tistega števila sveč, ki je potrebno za zaporedno razsvetljevanje groba vseh 365 dni. Sveče so se glede časa gorenja medsebojno precej razlikovale (sveča 1 (PVC) 98 h; sveča 2 (PP) 150 h; sveča 3 (GL) 72 h; sveča 4 (PAP) 120 h; sveča 5 (ELEC) 960 h), kar naj bi pomenilo manj letno uporabljenih tistih sveč, ki imajo daljši čas gorenja. Za transport različnih sestavnih komponent sveč smo upoštevali povprečno razdaljo 100 km in način cestnega transporta s tovornim vozilom.
| Sveča | Vosek | Stenj | Ohišje | Pokrov | Dno | Etiketa | Skupna teža (kg) | ||||
| m (kg) | m (kg) | m (kg) | m (kg) | m (kg) | m (kg) | ||||||
| 1 (PVC) | 43,72 | 0,10 | PVC | 9,42 | FE | 1,55 | – | – | – | – | 54,79 |
| 2 (PP) | 57,63 | 0,04 | PP | 7,45 | ALU | 1,18 | – | – | – | – | 66,30 |
| 3 (GL) | 14,20 | 0,04 | GL | 25,49 | FE | 1,71 | – | – | PAP | 0,02 | 41,46 |
| 4 (PAP) | 21,49 | 0,05 | PAP | 0,09 | ALU | 1,57 | ALU | 0,08 | – | – | 23,28 |
| 5* (ELEC) | – | – | PET | 3,34 | PP | 2,00 | FE** | 12,83 | PAP | 0,10 | 21,29 |
Preglednica 1: Meritve tež komponent nagrobnih sveč (meritev za 100 sveč). PVC = polivinil klorid, PP = polipropilen, PET = polietilen tereftalat, GL = steklo, PAP = papir, FE = jeklo, ALU = aluminij. * upoštevane tudi baterije (m = 3,02 kg). ** za obtežitev sveče
Okoljske obremenitve posameznih faz življenjskega cikla sveče so bile združene v manjše število kategorij okoljskih vplivov, da bi ovrednotili potencialni vpliv na zdravje ljudi in okolja ter obseg izkoriščanja naravnih virov. Upoštevani so bili najpogosteje uporabljani in najbolj signifikantni vplivi: izkoriščanje neobnovljivih surovinskih virov, zakislinjenje, evtrofikacija, globalno segrevanje (podnebne spremembe) in tanjšanje ozonske plasti. Za karakterizacijo in klasifikacijo rezultatov je bila uporabljena metoda CML2001 Dec. 07, Experts IKP (Central Europe). Zaradi lažje interpretacije so bili rezultati normalizirani glede na referenčno vrednost celotnih emisij v Vzhodni Evropi.
Rezultati analize – elektronska sveča za okolje optimalna, PP-sveča najmanj
Rezultati analize LCA so pokazali, da so emisije v zrak glavna skupina emisij v življenjskem ciklu nagrobnih sveč, saj predstavljajo kar 75 % vseh odpadnih tokov. Najpomembnejše emisije, sproščene v ozračje med življenjsko dobo sveče, so: ogljikov dioksid, ki mu sledijo žveplove spojine (žveplov heksafluorid in žveplov dioksid) ter dušikovi oksidi. Največje količine emisij iz življenjskega cikla nagrobnih sveč so povezane s potencialom izkoriščanja neobnovljivih surovinskih virov, evtrofikacije in globalnega segrevanja. Skupna količina emisij na posamezno nagrobno svečo je podobna za klasične in elektronske sveče, z izjemo sveč iz steklenega in papirnega ohišja z manjšo količino proizvedenih emisij. Ko pa skupne vrednosti emisij preračunamo na življenjsko dobo sveče (trajanje gorenja) in število potrebnih letnih zamenjav za neprekinjeno gorenje, se elektronska sveča izkaže kot najbolj optimalna glede razmerja proizvedenih emisij in časa gorenja. Analiza je pokazala, da je poleg sveče iz PVC-ohišja za okolje najmanj ugodna tudi PP-sveča, ki je marsikje prodajana kot “eko” alternativa PVC-svečam. Ugodnejše okoljske rezultate izkazujeta steklena in papirna sveča, ki sta ugodnejši alternativi PVC- in PP-svečam, a premalo zastopani na grobovih. Elektronska sveča se je v domala vseh vidikih izkazala kot okolju najprimernejša, kar lahko pripišemo zlasti njenemu dolgotrajnemu gorenju, saj je posledično potrebnih manj takšnih sveč letno.
Zaključek
Da bi zagotovili varovanje okolja v celoti, je potrebno uporabljati sistematični pristop ocenitve celotnega življenjskega cikla nekega proizvoda. Analiza LCA, ki smo jo uporabili v raziskavi nagrobnih sveč, je eden izmed najpomembnejših orodij pri celovitem načrtovanju proizvodov. V našem primeru smo jo uporabili za analizo obstoječih nagrobnih sveč, a njen glavni pomen se pokaže pri načrtovanju novih ali posodabljanju obstoječih sveč. Z analizo LCA lahko ocenimo okoljske vplive novo razvitega proizvoda in ga primerjamo s konkurenčnimi proizvodi ter identificiramo ključne procesne stopnje, v katerih bi procesne spremembe znižale vplive produkta (procesa) na okolje.
V naši raziskavi smo ocenili vplive na okolje petih različnih nagrobnih sveč, kjer se je izkazalo, da je najpogosteje uporabljana sveča iz PVC-ohišja okolju najmanj primerna. Naša raziskava je bila zastavljena tako, da je primerjala količino sveč, potrebnih za razsvetljevanje groba vseh 365 dni. Med našimi vzorci sveč bi bilo potrebno PVC-svečo nadomestiti 89-krat, PP-svečo 58-krat, stekleno 122-krat in papirno 73-krat letno. Zato je pri interpretaciji rezultatov potrebno poudariti, da raba okolju primernejših sveč pogojuje tudi razumno potrošnjo teh sveč glede na njihovo trajanje gorenja. Tako je na primer analizirana elektronska sveča okolju primernejša le takrat, ko jo potrošnik modro uporablja in jo nadomesti le 9-krat letno. Kadar pa potrošnjo sveč prilagaja svojim potrošniškim navadam ne glede na vrsto nagrobne sveče, rezultati te analize niso relevantni. Kljub temu je priporočljivo, da potrošnik v misli na okolje izbere manj, predvsem pa okolju prijaznejše sveče.
Potrošniki so pripravljeni uporabljati okolju prijaznejše sveče, če so dovolj informirani in okoljsko osveščeni. Kot je pokazala naša analiza, je bila elektronska sveča ob podanih pogojih uporabe okolju najprimernejša. Seveda pa pri izbiri nagrobne sveče ne smemo zanemariti tudi psihološkega vidika, saj potrošniki še vedno raje posegajo po klasičnih svečah, ki dajejo toplino plamena. Toda ne glede na izvedbo sveče (parafinska ali elektronska) se z razvojem novih materialov in idejnih rešitev odpirajo vedno nove možnosti okoljskih izboljšav. Zato je namen raziskave tudi stimulirati svečarje k razvoju in trženju okolju primernejših izdelkov, razvitih na osnovi preverljivih študij, kot je analiza LCA. Le na podlagi strokovno podkrepljenih utemeljitev bodo lahko potrošnikom ponudili resnično okolju primernejše sveče brez bojazni glede “eko” zavajanja.
Ponudba nagrobnih sveč je pestra in v prihodnosti je mogoče pričakovati še več različnih izvedb, tudi resnično okolju prijaznejših. Ne glede na izbiro sveče pa bi se slovenski potrošniki morali zavedati kumulativnih vplivov nagrobnih sveč na okolje in jih pričeti razumneje uporabljati. Le tako bo preprečeno nastajanje odpadnih sveč na samem izvoru, kar nas bo pridružilo tistim evropskim narodom, ki v skrbi za prihodnje generacije spomin na pokojne izražajo na okolju primernejši način, brez pretirane rabe nagrobnih sveč.
1Dr. Damjan Krajnc, Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru
